Kaj je psihodrama?
Beseda psihodrama je sestavljena iz grških besed za dejanje ("drama") in dušo ("psiha"). V skladu s tem gre pri psihodrami za prikazovanje notranjih mentalnih procesov na igriv način.
Zdravnik in psihoterapevt Jacob Levy Moreno je v 20. stoletju utemeljil psihodramo. Nastala je iz spoznanja, da se ljudje učimo predvsem z delovanjem in ne z govorjenjem. Predvsem otroci svet razumejo skozi igro s posnemanjem odraslih.
V nasprotju z drugimi psihoterapevtskimi metodami torej osrednja metoda v psihodrami ni govorjenje, temveč igranje. Psihodrama se praviloma odvija v skupini od osem do 15 ljudi. Na vsaki seji lahko udeleženec prinese svojo želeno igro ali temo.
Skozi scensko upodobitev lahko v sedanjosti doživljamo in spreminjamo tudi probleme, ki so že zdavnaj minili. Udeleženci lahko delajo tudi na strahovih glede prihodnosti s preizkušanjem možnih scenarijev v igri vlog.
Kdaj delaš psihodramo?
Vendar tovrstno reševanje problemov zahteva aktivno in ustvarjalno delovanje in zato ni primerno za vsakogar. Vsakdo, ki ima zavore glede izražanja svojih čustev pred skupino, bo imel psihodramo precej težko.
Če želite poskusiti psihodramo, morate imeti tudi domišljijo in empatijo. Igralske sposobnosti niso potrebne, vendar se morajo udeleženci znati postaviti v kožo drugih ljudi in situacij.
Psihodrama je bila prvotno mišljena kot skupinska terapija, vendar jo nekateri terapevti ponujajo tudi v individualnem okolju ali v terapiji za pare. Odvisno od teme lahko tečaji trajajo od nekaj tednov do nekaj mesecev.
Kaj počnete v psihodrami?
Psihodrama vključuje voditelja psihodrame (terapevta ali svetovalca) in skupino. V vsaki seansi lahko en član skupine postane protagonist, torej oseba, ki išče pomoč in želi preko psihodrame premagati svoje težave. Protagonist izbere soigralce ali »pomočne ege« med drugimi člani skupine, da predstavljajo protagonistove figure navezanosti. Ostali člani skupine lahko delujejo kot opazovalci.
Psihodramski proces je razdeljen na fazo ogrevanja, akcijo, integracijo in evalvacijo.
Faza ogrevanja
Psihodrama zahteva veliko mero spontanosti in empatije. Obstajajo različne tehnike ogrevanja, da se udeleženci lažje vključijo v igro vlog, ki sledi. Vodja pogosto na začetku vpraša udeležence o njihovem razpoloženju. Vsak posameznik lahko pokaže svoje razpoloženje, na primer s svojo držo. Če se udeleženci med seboj ne poznajo, jih lahko vodja pozove, da se v sobi razporedijo po določenih kriterijih (npr. kraj bivanja ali starost).
Akcijska faza (faza igre)
V prvem koraku protagonist skupini razloži problematično vprašanje, na katerem bi želeli delati. To bi lahko bila na primer njihova delovna situacija. Drugi korak je izbira prizora, ki ponazarja osrednji problem. Protagonist in njegov pomočnik odigrata situacijo na odru.
Pri tako imenovani »zamenjavi vlog« lahko protagonist preide v vlogo pomočnika in soigralca v vlogo protagonista. Ta tehnika pomaga prizadeti osebi, da se bolje vživi v položaj drugih udeležencev. Poleg tega drugi igralci vedo, kako se obnašati v določeni vlogi.
Moderator psihodrame prekine igro vlog takoj, ko ima vtis, da odigrana situacija ne daje več novih spoznanj. Prav tako prekine igro vlog, ko se pojavijo bolj sporna vprašanja. Odigrana situacija lahko protagonista spomni na prizor iz otroštva. To se nato takoj odigra v igri vlog. Ta metoda daje protagonistu globlje razumevanje obstoječih problemov.
Faza integracije
Po igri vlog si skupina izmenja ideje. Udeleženci lahko na primer poročajo o lastnih izkušnjah v podobnih življenjskih situacijah in tako protagonistu sporočijo, da ni sam s svojimi težavami. Govorijo tudi o tem, kaj so občutili in zaznali med igro vlog. Nazadnje voditeljica psihodrame razloži procese, ki so jih opazovali med igro vlog. V psihodrami je velik pomen pripisan vzdušju hvaležnosti.
Protagonist se mora v skupini počutiti varnega in doživeti podporo. Učinek psihodrame ni le v igri vlog, ampak tudi v občutku skupnosti, ki se ustvari v skupini.
Kakšna so tveganja psihodrame?
Naloga voditelja psihodrame je, da je pozoren na duševno stanje vseh udeležencev in se izogiba njihovemu preobremenitvi. Večja ko je skupina, težje je moderatorju paziti na vse.
Predolga seja, premajhna struktura in nezadostne razlage lahko udeležence preobremenijo ali povzročijo stres. Če udeleženci trpijo za akutno duševno motnjo, mora terapevt še posebej paziti, da igra vlog ne povzroča dodatnega stresa. To lahko poslabša zdravstveno stanje zadevne osebe.
Kaj moram upoštevati po psihodrami?
V psihodrami boste izkusili vrsto različnih občutkov. Skupna izkušnja v skupini lahko te občutke še okrepi. Da lahko vsi udeleženci uredijo svoja čustva, je pomemben del psihodrame razprava na koncu vsake seanse (faza integracije).
Če se po seansi še vedno počutite zmedeni ali preobremenjeni, to povejte voditelju psihodrame. Če so negativni občutki po nekaj srečanjih še vedno prisotni, se o njih pogovorite s terapevtom na individualnem srečanju. To velja tudi, če imate težave, s katerimi se ne želite ukvarjati v skupini ali psihodrami.
