Kaj je psihoterapija?
Psihoterapijo lahko uporabimo za zdravljenje psihičnih težav – na primer, ko so človekove misli, občutki, izkušnje in dejanja moteni in ni mogoče najti organskega vzroka kot sprožilca. Pogoste duševne motnje vključujejo anksiozno motnjo, depresijo, obsesivno-kompulzivno motnjo in motnje odvisnosti.
Psihoterapijo lahko izvajamo bolnišnično ali ambulantno, kot individualno ali skupinsko terapijo.
Odvisno od njihovih potreb lahko prizadeti izkoristijo bolnišnično, dnevno nego ali ambulantno psihoterapijo.
Bolnišnična psihoterapija ima to prednost, da bolniki dobijo takojšnjo pomoč v primeru kriz, tako podnevi kot ponoči. Izkoristijo lahko tudi široko paleto različnih oblik terapij.
Prednost ambulantne terapije je, da lahko bolnik naučeno takoj uporabi v vsakdanjem življenju. Vendar pa terapevtska oskrba ni tako intenzivna kot v bolnišničnem bivanju.
Kot srednja pot so tudi dnevne ambulante, ki omogočajo delno bolnišnično psihoterapijo. Čez dan je bolnik v ambulanti, zvečer pa se vrne domov.
Skupinska psihoterapija
Skupinska terapija je na voljo tako v bolnišničnem kot ambulantnem okolju.
Vendar ni vsem prijetno, da bi svoje težave delili s skupino drugih ljudi. Toda ljudem, ki težko komunicirajo s tujci, lahko skupinska psihoterapija zelo koristi. V skupini lahko stvari preizkušajo in vadijo medosebne interakcije.
Oblike psihoterapije
Katera oblika terapije je za vas primerna, je odvisno od različnih dejavnikov, na primer od resnosti vaše duševne motnje. Ključnega pomena je tudi, kako dobro se znaš povezati s terapevtom in metodologijo. Vaš družinski zdravnik vam lahko pomaga najti primernega psihoterapevta.
Absorpcija stroškov za psihoterapijo
Stroški se povrnejo le, če je bila ugotovljena duševna motnja, zaradi katere oseba trpi. Zdravstvene zavarovalnice priznavajo prvih pet srečanj kot poskusne. Tako lahko pacient najprej preizkusi, ali se razume s terapevtom.
Psihoanaliza
Psihoanaliza sega v čas znanega zdravnika in psihologa Sigmunda Freuda. Več o tem, kako deluje in za koga je primeren, preberite v članku Psihoanaliza.
Vedenjska terapija
Vedenjska terapija temelji na načelu, da so se neugodna vedenja in miselni vzorci naučili in se jih zato lahko odučimo. V ta namen pacient s pomočjo terapevta vadi nova vedenja in načine razmišljanja.
Terapija temelji na globinski psihologiji
Na globinski psihologiji temelječe oblike terapije predstavljajo nadaljnji razvoj psihoanalize. Tudi tu gre za reševanje aktualnih psihičnih težav z odkrivanjem in delom na nezavednih konfliktih iz preteklosti.
Kaj zajema psihoterapija, temelječa na globinski psihoterapiji in v katerih primerih je primerna, si lahko preberete pri psihoterapiji, ki temelji na globinski psihoterapiji.
Druge oblike terapije
Kdaj izvajate psihoterapijo?
Psihoterapija je nujna, kadar človekove misli, občutki in vedenje poslabšajo kakovost življenja. Okvara je lahko neposredno posledica simptomov motnje (npr. hude anksioznosti) ali posledic duševne motnje. Nekateri oboleli na primer ne morejo več opravljati svojega dela ter izgubijo partnerja in socialne stike.
Psihoterapija za telesne simptome
Že dolgo je znano, da telo in psiha sodelujeta. Telesne bolezni pogosto prizadenejo psiho, psihične motnje pa skoraj vedno spremljajo telesne težave. Psihoterapija se zato priporoča tudi pri psihosomatskih težavah – torej pri telesnih težavah, ki so v celoti ali delno zakoreninjene v psihološkem vzroku.
Psihoterapevtske metode so tudi učinkovita podpora pri terapiji bolečine. To je zato, ker ima notranji odnos velik vpliv na to, kako se bolečina ocenjuje in kako močno se jo zaznava.
Sprejem v bolnišnično psihiatrijo
Osebe z akutno psihozo nimajo vpogleda v bolezen in trpijo za blodnjami, halucinacijami ter motnjami mišljenja. Pred začetkom psihoterapije jih je treba najprej zdraviti z zdravili.
Motnje odvisnosti so še en poseben primer. Pred psihoterapijo mora najprej potekati razstrupljanje. Osebe, ki imajo težave z odvisnostjo, naj se obrnejo na ambulanto ali kliniko, ki je specializirana za zdravljenje odvisnosti.
Veliko ljudi ima težave pri razlikovanju med različnimi poklicnimi nazivi v psihoterapevtskem okolju. Res je, da duševne motnje lahko zdravijo tako psihiatri kot psihoterapevti in številni psihologi. Kljub temu gre za različna poklica.
Psihiater pa je zdravnik, ki je opravil specializacijo iz duševnih bolezni. Psihične motnje zdravi z zdravili. Šele dodatno psihoterapevtsko izobraževanje mu omogoča, da svoje paciente obravnava tudi psihoterapevtsko – kot medicinski psihoterapevt.
Izraz psihoterapevt je v Nemčiji zaščiten. Samo tisti, ki so se psihoterapevtsko izobraževali, se lahko imenujejo psihoterapevti in – če delujejo v okviru ustreznih psihoterapevtskih oblik – obračunavajo obvezno zdravstveno zavarovanje.
Ne le psihologi, temveč tudi pedagogi in socialni pedagogi pridobijo licenco za delo otroških in mladostniških terapevtov, če dokažejo, da so opravili ustrezno usposabljanje za otroške in mladostniške terapevte. Nato lahko zdravijo izključno otroke in mladostnike.
V primeru psihičnih težav lahko bolnika k terapevtu napoti družinski zdravnik ali pa se pri terapevtu naroči neposredno.
Kaj počnete med psihoterapijo?
Začetni posvet, diagnoza in prognoza
Na začetku terapije pacient terapevtu opiše svojo težavo. Terapevt nato razloži, kako bi lahko terapija potekala. Med tem začetnim posvetom lahko pacient ugotovi, ali se s terapevtom počuti dobro in izve, kaj lahko pričakuje od psihoterapije. Če naj se terapija nadaljuje, mora terapevt postaviti diagnozo. Brez tega zdravstvene zavarovalnice ne bodo krile stroškov.
Na podlagi diagnoze in bolnikovega individualnega položaja terapevt oceni, kako bo duševna motnja napredovala. Na splošno imajo duševne motnje boljšo prognozo, če so odkrite in zdravljene zgodaj. Če je prisotnih več duševnih motenj hkrati, je zdravljenje običajno težje.
Vzrok duševne motnje
Za terapijo je pomembno ugotoviti, katere družinske, poklicne in/ali osebne težave so vpletene v razvoj in vzdrževanje motnje.
Kako nastane duševna motnja, še ni mogoče jasno pojasniti. Strokovnjaki za večino duševnih motenj ne predpostavljajo enega samega vzroka, temveč preplet več stanj, ki prispevajo k razvoju bolezni.
Neugodna genetska predispozicija lahko naredi osebo bolj dovzetno za duševne bolezni. V kombinaciji s psihičnim stresom se lahko nato razvije duševna motnja. Če je dovzetnost (ranljivost) velika, lahko že majhen stres povzroči motnjo. Vendar pa tudi ljudje, ki so genetsko težko obremenjeni, lahko zaradi hudih stresov (npr. travmatičnih izkušenj) duševno zbolijo.
Zaupnost
Psihoterapija: vrsta zdravljenja
Katero obliko terapije bomo uporabili v posameznem primeru, je med drugim odvisno od diagnoze. Terapevt bo vodil metode, ki so se izkazale za učinkovite pri zdravljenju obravnavane duševne motnje.
Preden začnejo zdravljenje, naj bolniki vprašajo svojo zdravstveno zavarovalnico, koliko sej krije.
V hujših primerih bolnik prejme kombinacijo psihoterapije in zdravil. Učinek zdravil lahko pospeši uspeh, zlasti na začetku terapije.
Konec terapije
Ob koncu terapije terapevt pacienta pripravi na čas po terapiji. Sprašuje o obstoječih strahovih in skrbeh, ki jih je treba še rešiti. Če terapevt meni, da je primerno, lahko zdravljenje v nekaterih primerih podaljša. Vsekakor pa mora pacient po terapiji čutiti, da je zdaj kos vsakdanu brez terapevta.
Kakšna so tveganja psihoterapije?
Usposobljenost terapevta
V psihoterapiji obstajajo različni razlogi za napačni razvoj. Po eni strani je uspeh terapije odvisen od tega, ali terapevt postavi pravilno diagnozo in izbere ustrezno zdravljenje za bolnika.
Poleg tega so velike razlike v usposobljenosti terapevtov. Zato je vredno opraviti nekaj raziskav in se pozanimati, preden izberete terapevta.
Sodelovanje bolnika
Psihoterapija se izkaže za težavno tudi takrat, ko pacient ne želi sodelovati v terapiji. Zlasti pri osebnostnih motnjah (npr. motnja multiple osebnosti, narcistična osebnostna motnja) bolniki pogosto nimajo uvida, da je psihoterapija potrebna.
Relapsi
Poleg tega se pri nekaterih duševnih motnjah simptomi bolezni po izboljšanju ponovijo. Takšni recidivi so normalni na primer pri motnjah odvisnosti in jih ne smemo razlagati kot dokaz neuspešnega zdravljenja.
Učinki terapije
Na primer, če anksiozna oseba med terapijo pridobi vse večjo samozavest, to vpliva tudi na njeno okolje. Možno je, da partner ni vajen protislovij in ima zato težave s spremembami.
Vendar pa strah pred spremembo nikoli ne sme biti razlog za nadaljnje trpljenje.
Psihoterapija – posledice za stroko
Eden od načinov, kako se izogniti tem težavam, je zasebno zdravljenje in plačilo stroškov. Niti družinski zdravnik niti zdravstvena zavarovalnica potem o tem nimata nobenih informacij, terapevt pa je vezan na zaupnost. Če pa se za prikrite duševne motnje izve pozneje, ima to lahko negativne posledice.
Na kaj moram biti pozoren po psihoterapiji?
Proti koncu terapije je poudarek na preprečevanju ponovitve bolezni. To pomeni, da terapevt pacienta pripravi na morebitne recidive in skupaj z njim razvije strategije, s katerimi se lahko pacient stabilizira.
Recidivi se lahko ponovijo tudi več let po zdravljenju. V tem primeru se bolniki ne smejo bati poiskati pomoči pri terapevtu.
Zadostno spanje, uravnotežena prehrana ter gibanje in šport nas dodatno naredijo bolj odporne na duševne motnje. Stik s prijatelji in družino nam daje tudi stabilnost v vsakdanjem življenju in tako podpira uspeh psihoterapije.
