Spolna disforija: definicija
Če želite razumeti izraz spolna disforija, morate najprej vedeti, kaj je spolna neskladnost:
Na kratko: nekateri ljudje, ki so bili rojeni s penisom, se še vedno počutijo kot dekle/ženska in ne kot fant/moški. Nasprotno pa se nekateri ljudje z oprsjem in vagino počutijo moški namesto ženske. Ali pa se prizadeti ne identificirajo jasno niti z moškim niti z ženskim spolom (nebinarno).
Drugi pa trpijo zaradi spolne neskladnosti – strokovnjaki to imenujejo spolna disforija.
Vztrajno trpljenje
Konkretno to pomeni, da je spolna disforija prisotna, če nekdo za njo trpi:
- nimajo občutka, da pripadajo (samo) spolu, ki ustreza njihovim fizičnim spolnim značilnostim in/ali
- drugi jih dojemajo kot moškega/žensko, čeprav to ne ustreza njihovi lastni spolni identiteti.
Zato je pomembno, da ljudje s spolno disforijo prejmejo pravo pomoč in podporo. To je lahko na primer v obliki psihoterapije in morda tudi medicinskih ukrepov za prilagoditev telesa lastni spolni identiteti (glejte Zdravljenje).
Ključna beseda Trans
Več o transseksualnosti si lahko preberete na našem partnerskem portalu Mylife.de.
Ključna beseda Inter*
Izraz inter* (interspolnost, medspolnost) se nanaša na ljudi z različnimi fizičnimi spolnimi razvoji: njihovo telo ima moške in ženske značilnosti (spolni kromosomi, spolni hormoni, spolni organi).
Izvedite več o interseksualnosti na našem partnerskem portalu Mylife.de.
Trans se ne šteje več za duševno motnjo
Ali je stanje razvrščeno kot bolno ali normalno, je odvisno tudi od zeitgeista. To se odraža v Mednarodni klasifikaciji bolezni in povezanih zdravstvenih težav (ICD), ki jo objavlja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Njegov predhodnik, ICD-10, še vedno uporablja izraz transseksualizem. Kot »motnjo spolne identitete« jo uvršča v poglavje o duševnih motnjah – natančneje v osebnostne in vedenjske motnje. To obliko identitete zato uvrščamo med patološke.
To se je spremenilo z ICD-11:
- Po eni strani se namesto izraza »transseksualizem« uporablja izraz »spolna neskladnost«.
Države članice WHO imajo trenutno vsaj petletno fleksibilno prehodno obdobje za pripravo na uvedbo revidiranega sistema klasifikacije.
Ni še jasno, kdaj bo ICD-11 dokončno nadomestil ICD-10 v posameznih državah. To je med drugim odvisno od tega, kako hitro je na voljo uradni prevod v posamezni nacionalni jezik. Tudi v Nemčiji, Avstriji in Švici se ICD-10 še vedno uporablja za obračunavanje.
Kako prizadeti dojemajo neskladje med svojim biološkim spolom in svojo spolno identiteto v posameznih primerih je različno. Možni so na primer naslednji "znaki":
- globok občutek, da ste moški ali ženska na zunaj, vendar se sploh ne počutite tako
- Zavračanje lastnega telesa in močna želja, da bi se znebili spolnih značilnosti (kot so penis, adamovo jabolko, prsi, vulva, vagina), ki se dojemajo kot neprimerne
- močna želja, da bi vas okolje gledalo in obravnavalo na način, ki ustreza lastni spolni identiteti (npr. kot moški, kot ženska ali kot nebinarna oseba)
Da lahko zdravniki diagnosticirajo spolno disforijo, morajo ti občutki vztrajati dlje časa (glejte diagnozo) in biti povezani s precejšnjo stisko.
Spremljajoče duševne motnje
Nekateri ljudje s spolno neskladnostjo/spolno disforijo imajo tudi psihološke težave ali motnje. Študije kažejo, da se ti pri njih pojavljajo pogosteje kot pri splošni populaciji. Te duševne motnje vključujejo
- depresija
- Samomorilne misli in dejanja
- anksiozne motnje
- Osebne motnje
- Disociativne motnje
- Motnje hranjenja
- Zloraba snovi (npr. zloraba drog ali zdravil)
Včasih je tudi duševna bolezen na začetku uspešen (nezaveden) način spoprijemanja s spolno disforijo. Na primer, anoreksija pri mladostnikih je lahko poskus zaustavitve razvoja telesa v smeri neželenega spola (rast brade, nastop menstruacije itd.).
Spolna disforija: vzroki
Ni še znano, zakaj nekateri ljudje razvijejo spolno disforijo – bodisi že v otroštvu ali kasneje. Strokovnjaki domnevajo, da gre za različne dejavnike.
Zdaj se zdi najbolj verjetno, da se spolna identiteta oblikuje pred rojstvom. Možni so genetski dejavniki in/ali hormonski vplivi med razvojem.
Noben od teh dejavnikov sam po sebi ne more povzročiti spolne disforije. Strokovnjaki menijo, da se neskladje med zaznanim in pripisanim spolom razvije le pri nekaterih ljudeh kot posledica interakcije med njimi.
Ko se med puberteto nenadoma pojavijo simptomi spolne disforije, strokovnjaki govorijo o »hitro nastali spolni disforiji«. Vzroki za to hitro nastalo spolno disforijo prav tako niso znani.
Spolna disforija: diagnoza
Prizadeti lahko torej šele sami ugotovijo, ali čutijo pripadnost drugemu spolu ali nobenemu spolu, ne glede na lastno biologijo – in koliko to vpliva nanje ter kakšne osebne posledice ima.
Izkušeni zdravniki in terapevti lahko z odprtostjo in spoštovanjem podpirajo prizadete v tem procesu.
Celostni pogled na prizadete
- Pomembni razvojni koraki pred, med in po možnosti po puberteti
- Prejšnje izkušnje s telesom in odnosi
- Comming out izkušnje, odzivi v socialnem okolju (npr. družina, prijateljski krog)
- Možne izkušnje z diskriminacijo na podlagi spolne identitete
- Življenjski položaj, na primer stanovanjski položaj, šolski ali poklicni položaj, partnerstvo itd.
- Biografski podatki (predvsem stresni življenjski dogodki, družinski odnosi)
- morebitne predhodne bolezni
- Možni znaki variant fizičnega spolnega razvoja
- Duševno stanje (z uporabo standardiziranih metod)
Zdravniki ali terapevti prav tako poskušajo ugotoviti, ali je spolna neskladnost/spolna disforija konstantna več mesecev, je začasna ali občasna. Tudi to je možno.
Usmerjenost proti DSM-5
Zdravniki/terapevti lahko uporabljajo DSM-5 kot vodilo pri diagnosticiranju spolne disforije. To je peta (in trenutno veljavna) izdaja Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (po MKB-10, ki je trenutno še vedno razširjena, je transseksualizem še vedno uvrščen med duševne motnje, vendar ne več v novem MKB- 11 različica).
Glede na to diagnoza spolne disforije pri mladostnikih in odraslih temelji na dveh točkah:
- Izrazito neskladje med zaznanim spolom in primarnimi spolnimi značilnostmi, kot so jajčniki, penis in/ali sekundarne spolne značilnosti, kot so prsi, brada (pri mladostnikih: pričakovane sekundarne spolne značilnosti)
- izrazita želja, da bi se znebili lastnih primarnih in/ali sekundarnih spolnih značilnosti (pri mladostnikih: preprečiti razvoj sekundarnih spolnih značilnosti)
- izrazita želja po pripadnosti nasprotnemu spolu (moški/ženska) ali alternativnemu spolu
- Izraženo prepričanje, da kaže tipične občutke in reakcije nasprotnega spola (moškega/ženskega) ali alternativnega spola
2. klinično pomembno trpljenje ali okvare na socialnem, izobraževalnem ali drugih pomembnih področjih delovanja
Kaj sledi?
Pomembne točke so na primer:
- Ali je treba neželeni pubertetni razvoj mladostnika ustaviti z zdravili (zaviralci pubertete)?
- Je sprememba spola zaželena? Če da, s katerimi ukrepi in v katerem vrstnem redu (npr. mastektomija, odstranitev mod)?
- Ali je psihoterapija koristna (npr. za razjasnitev tovrstnih vprašanj) ali celo potrebna (npr. za duševne motnje)?
Spolna disforija: zdravljenje
Prava podpora je lahko ključnega pomena pri pomoči ljudem z disforijo spola, da najdejo lasten način za soočanje z neskladjem med njihovim biološkim in domnevnim spolom. Najboljša oblika podpore je odvisna od posameznega primera.
Prvi korak je pogosto poiskati nasvet pri pristojni kontaktni osebi, na primer v ustreznem svetovalnem centru. Psihoterapija je lahko koristna tudi pri spolni disforiji.
Svetovanje
Kompetentne kontakte na temo spolne neskladnosti in spolne disforije najdete pri trans* organizacijah in svetovalnih centrih v skupnosti.
V okviru informativnega posveta lahko na primer izveste o pravnih vprašanjih (kot je sprememba imena) ali na splošno o različnih možnostih zdravljenja disforije spola (vključno z njihovimi tveganji).
Svetovanje se lahko osredotoči tudi na psihološka vprašanja (interventno svetovanje) – na primer, če se nekdo spopada s pripisanim spolom in išče lastno spolno identiteto. Empatični svetovalci lahko ponudijo tudi sočutno uho in podporo v težkih življenjskih situacijah (na primer v šoli ali družini).
Psihoterapija
- ne morejo se sprijazniti z dejstvom, da je njihovo telo »napačnega« spola (po možnosti povezano z občutki manjvrednosti, krivde ali sramu)
- potrebujejo podporo pri razvoju lastne identitete
- potrebujejo podporo v procesih odločanja (npr. v zvezi s spremembo spola)
- potrebujejo podporo po spremembi spola (npr. s hormonskim zdravljenjem)
- imajo težave v družini, partnerstvu ali z lastno starševsko vlogo
Psihoterapija je še posebej indicirana pri spremljajočih psihičnih težavah, kot sta anksioznost ali depresija.
Spolna disforija je kompleksna. Psihoterapevt naj ima torej čim več izkušenj s temo!
Blokada pubertete pri otrocih in mladostnikih
Otroci in mladostniki z disforijo spola lahko dobijo tako imenovane zaviralce pubertete (kot je levprorelin).
Ta zdravila odložijo puberteto. To daje mladostnikom čas, da si dokončno razjasnijo svojo spolno identiteto in se po potrebi dokončno odločijo za ali proti spremembi spola (in v kakšni obliki).
Več o tej temi si lahko preberete v našem članku o zaviralcih pubertete.
Tretmaji telesne modifikacije so namenjeni harmonizaciji telesa z zaznanim spolom (spolno identiteto). To je mogoče doseči na primer s hormonskim zdravljenjem in/ali operacijo. Tudi drugi ukrepi zdravljenja (kot je urjenje glasu in govora ter različni pripomočki) lahko pomagajo prizadetim pri spremembi spola.
Hormonsko zdravljenje
Pomembno je, da vsako hormonsko terapijo nadzoruje zdravnik. Hormoni vplivajo na številne procese v telesu in prinašajo tudi tveganja. Zato ni priporočljivo jemanje hormonov na lastno pest (npr. pripravki iz interneta)!
terapija govor
Usposabljanje glasu in govora lahko povzroči, da se glas ljudi s spolno disforijo ljudem okoli njih zdi bolj moški ali bolj ženstven.
Odločilni dejavniki so frekvenca glasu, govorni vzorci, tember in melodija govora. S posebnimi vajami, ki jih redno izvajate, lahko svoj glas spremenite tako, da zveni bolj moško ali bolj ženstveno.
Maskulinizirajoče intervencije in pripomočki
Različni posegi lahko naredijo telo z biološkega vidika bolj moško. Prizadeti se po tem pogosto počutijo bolj usklajeni s svojim telesom, kar je lahko veliko psihološko olajšanje.
Alternativno ali kot spremljava lahko različne pomoči podpirajo spremembo spola. Spodaj boste našli izbor maskulinizirajočih postopkov in pripomočkov:
Kompresijski brezrokavniki ali srajce: Ti tako imenovani vezivi so možna alternativa mastektomiji. Z njimi lahko vizualno sploščimo prsi.
Takšne vezice lahko nosimo tudi za premostitev časa pred mastektomijo, da vsaj vizualno zmanjšamo neželeno velikost dojk.
Pri nošenju veziv je treba paziti, da kompresija ne blokira dotoka krvi v tkivo ali povzroči posturalne poškodbe.
Kirurgi lahko uporabijo takšne dostopne poti tudi za odstranitev jajčnikov in jajcevodov (adnektomija). Ker ti proizvajajo pomembne spolne hormone, morate hormone, kot je testosteron, jemati do konca življenja. V nasprotnem primeru obstaja tveganje za zdravstvene težave, kot je osteoporoza.
Penoidna rekonstrukcija je zelo kompleksen poseg. Najpogostejši zapleti so strikture sečnice in fistule. Pridobite izčrpne informacije izkušenih kirurgov!
Epiteza penis-testis: To je imitacija penisa iz silikona, ki se lahko z medicinskim lepilom pritrdi na predel genitalij. Na videz in občutek je zelo podoben pravemu penisu.
Nošenje penis-testikularne epiteze je možna alternativa kirurški konstrukciji penisa. Prav tako lahko pomaga prizadetim, da se odločijo za ali proti kirurški penoidni rekonstrukciji.
Po taki operaciji je lahko v pomoč tudi epiteza: Kdor (še) ni imel vstavljene proteze corpora cavernosa, si lahko z njo zagotovi trd penis za spolne odnose.
Feminizacijski postopki in pripomočki
Depilacija (epilacija): Moški tip dlak (trde, dlake na prsih itd.) je lahko velika težava za trans ženske. Z epilacijo se lahko znebite neželenih dlak. Če dlake znova zrastejo (npr. na obrazu), bo morda treba zdravljenje ponoviti.
Če niste prepričani o izbiri postopka epilacije, se posvetujte s strokovnjakom (npr. dermatologom).
Operacija na glasovnem aparatu: To lahko pomaga, če nekdo močno trpi zaradi dejstva, da njegov glas kljub logopedski terapiji ne zveni bolj ženstveno. S posegom na glasilkah se glas dvigne. Govorno terapijo lahko uporabimo tudi za to, da bo govorni vzorec pozneje bolj "ženstven".
Prsne proteze: Z njimi lahko dosežete želeno dojko, vsaj vizualno. Silikonski prsni vsadki se vstavijo v nedrček ali prilepijo na kožo s posebnim lepilom.
Popravek Adamovega jabolka: Izrazito Adamovo jabolko je videti moško in je lahko zelo moteče za ljudi s spolno disforijo, ki se doživljajo bolj kot ženske. Ali je postopek smiseln ali ne, ni odvisno od velikosti adamovega jabolka, ampak od tega, kako moteče se zdi ljudem z disforijo spola.
Na primer, lahko vam odstranijo penis in moda. Podobno kot pri ooforektomiji je treba hormone jemati vse življenje po odstranitvi testisa (orhiektomija). To lahko nadomesti izgubo proizvodnje hormonov.
Nadaljnji možni kirurški korak v procesu prilagajanja na ženski spol je izdelava nožnice (neovagine). Klitoris in sramne ustnice lahko tudi kirurško preoblikujemo.
Sprememba spola – skrbno premišljena
Za mnoge ljudi s spolno disforijo je sprememba spola izhod iz dolgoletnega trpljenja. To kažejo študije s podatki o skupno več kot 2,000 transosebah, ki so bile podvržene hormonskemu zdravljenju in/ali kirurškim posegom:
Kljub temu naj zainteresirani vnaprej pridobijo celovite informacije o temi – po potrebi iz več pristojnih virov:
- Katere metode spremembe spola so možne v mojem primeru?
- Kakšne rezultate lahko pričakujem?
- Kako točno poteka hormonska terapija/operacija?
- Kakšne stranske učinke in tveganja lahko pričakujem?
- Kakšni stroški so povezani s postopki? Ali zdravstveno zavarovanje krije del stroškov?
