Stresna reakcija
Človeško telo se na stres odzove z alarmno reakcijo, med katero se poveča adrenalin in drugi stres hormoni se sprostijo, kar telo spravi v alarm in pripravljenost na akcijo. Centralno sprožena aktivacija vodi do neravnovesja v regulaciji nezavednih vegetativno nadzorovanih procesov v telesu. Ta motena regulacija lahko vodi do motenj v delovanju organov in povzroči, da telo zboli. Če je sprožilni dogodek mogoče nadzorovati, tj. Če prizadeta oseba pričakuje, da se bo lahko spoprijela s težavo, lahko stresno reakcijo hitro nadzorujemo. Če prizadeta oseba ostane predolgo izpostavljena dogodkom ali okoliščinam, ki povzročajo stres, se telo in psiha ne moreta več upirati, v skrajnih primerih se psiha in telo zrušijo.
Stresna reakcija v srcu
Med stresno reakcijo adrenalin in drugi stres hormoni so sproščeni. Adrenalin aktivira simpatiko živčni sistem od srce in s tem poveča srčni utrip in kontraktilnost. Poleg tega je povečana raven adrenalina v kri pospešuje prenos električnega dražljaja srce in zniža prag vzbujanja, da sproži novo akcijski potencial, ki nato sproži naslednjo srce ukrepanje.
Zaradi spodnjega praga vzbujanja je pojav ekstrasistol verjetnejši, saj lahko morebitna nihanja na koncu srčnega delovanja lažje presežejo potrebni prag potenciala. Ekstrasistole so srčna dejanja, ki ne sledijo običajnemu srčnemu ritmu, ampak jih zaznamo kot dodaten srčni utrip srca. Načeloma so ekstrasistole neškodljive, saj se pojavijo tudi pri zdravih bolnikih in jih običajno niti ne opazijo.
Ekstrasistoli so naklonjeni stresni reakciji in postanejo opazni kot spotakanje srca. Stres ne prizadene vseh, kar je mogoče razložiti z različnimi metodami, ki jih različni ljudje uporabljajo za zaznavanje stresa in obvladovanje stresa. Ljudje, ki se manj soočajo s stresom, in ljudje, ki so bolj izpostavljeni stresu, pogosteje trpijo zaradi stresa, kot pa ljudje, ki jih stres manj prizadene. Poleg srčnega utripa lahko palpitacije srca povzroči tudi stres.
