Kaj je vratna hrbtenica?
Vratna hrbtenica (človeška) je sestavljena iz sedmih vratnih vretenc (vratna vretenca, C1-C7), ki se nahajajo med glavo in torakalno hrbtenico. Tako kot ledvena hrbtenica ima fiziološko naprej ukrivljeno (lordozo).
Zgornji in spodnji vratni sklep
Prvo vratno vretence imenujemo atlas, drugo pa osno vretence. Skupaj z lobanjsko bazo tvorita dva zgornji in spodnji vratni sklep.
Zgornji zgornji vratni sklep je povezava med zatilnico in prvim vratnim vretencem (articulatioatlantooccipitalis), natančneje z zgornjo sklepno površino atlasa. Ta povezava je obdana z ohlapno sklepno ovojnico in je pritrjena z ligamenti med okcipitalnim foramnom ter sprednjim in zadnjim lokom atlasa. Posteriorni ligament zavira kimajoče gibanje glave. Obseg gibljivosti (gib naprej in nazaj) tega sklepa vratne hrbtenice je okoli 20 stopinj, možen je tudi rahel stranski naklon glave.
V spodnjem glavičnem sklepu se prvo vratno vretence (atlas) vrti skupaj z glavico okoli zobca (dens) osnega vretenca. Ta sklep je sestavljen iz treh ločenih sklepov:
- prvi med zobcem osnega vretenca, sprednjim lokom prvega vratnega vretenca in vezjo v atlasu
Ti trije sklepi vratne hrbtenice skupaj s tanko sklepno ovojnico omogočajo gibanje glave za 30 stopinj v desno in levo.
Zgradba vratnih vretenc
Vsa vretenca hrbtenice so v osnovi strukturirana po enotnem osnovnem vzorcu. Osnovna oblika vseh vretenc je obroč ali votel valj, katerega sprednji del – z izjemo prvega in drugega vratnega vretenca – je trdna, valjasta kost z osnovno in zgornjo ploščo. To tako imenovano telo vretenca (corpus vertebrae) je v vretencih vratne hrbtenice manjše kot v preostali hrbtenici, saj mora vratna hrbtenica podpirati samo glavo.
Prvo vratno vretence (atlas), ki nosi glavo, ima posebno obliko – nima zgoraj opisanega telesa vretenca, ampak ima obročasto obliko s kratkim sprednjim in dolgim zadnjim lokom. Debeli stranski deli postanejo močno štrleči prečni izrastki, ki povečajo učinkovitost pritrjenih mišic, ki obračajo glavo.
Vertebralni foramen – luknja v kostnem obroču vretenc, ki tvori vretenčni kanal (canalis vertebralis) v vseh vretencih skupaj, v katerem poteka hrbtenjača (medullaspinalis) in okoliške hrbtenične možganske ovojnice od možganov navzdol do sakralnega predela – je širši v vratnem delu hrbtenice in ima obliko trikotnika z zaobljenimi vogali.
Trnasti odrastki, ki segajo nazaj od vretenc, so v vratni hrbtenici kratki in z izjemo sedmega vratnega vretenca razcepljeni. Trnasti proces sedmega vratnega vretenca je daljši od ostalih (vertebraprominous) in rahlo štrli.
Hrbtenični živci v predelu vratne hrbtenice
Prečni odrastki v predelu vratne hrbtenice so na svojih koncih razdeljeni na dve konici, ki imata v zgornjem predelu žleb, v katerem teče na vsaki strani osem hrbtenjačnih živcev (nervi spinales). Zgornji štirje živci (C1-C4 – cervikalni pleksus) oskrbujejo vrat in njegovo muskulaturo ter diafragmo.
Nadaljnji štirje vratni živci izhajajo iz vratnih vretenc C5-C7 (vratnih vretenc je sedem, vratnih živcev pa osem!). Skupaj z živci prvega prsnega vretenca (Th1) oskrbujejo brahialni pleksus, ki inervira mišice prsnega koša in rok ter kožo tega področja.
Med vratnimi vretenci – tako kot v preostali hrbtenici – so medvretenčne ploščice. Vratno hrbtenico podpirajo ligamenti ter vratne in hrbtne mišice.
Kakšna je funkcija vratne hrbtenice?
Vratna hrbtenica podpira lobanjo in ji omogoča premikanje. Dva sklepa glave med lobanjsko bazo in dvema vratnima vretencema, atlasom in aksisom, zagotavljata približno 70 odstotkov gibljivosti glave glede na trup.
Telo se upogne naprej, predvsem preko prečne osi v vratnem delu hrbtenice (in ledvenem delu hrbtenice). Možnost iztegovanja in upogibanja nazaj je še posebej velika med spodnjimi vratnimi vretenci.
Stranski upogib je možen v vratni hrbtenici približno v enakem obsegu kot v ledvenem delu hrbtenice.
Rotacija okoli navpične osi je v največji meri mogoča v vratnem predelu, saj glava s svojima glavnima čutiloma, očesom in ušesom, zahteva čim večjo gibljivost. Možnost rotacije okoli navpične osi se progresivno zmanjšuje od glave navzdol.
Zgornja sklepna ploskev aksisnega vretenca omogoča prvemu vratnemu vretencu (atlasu) in s tem tudi glavi močno rotacijo zaradi nagiba navzven in navzdol.
Kje se nahaja vratna hrbtenica?
Kakšne težave lahko povzroča vratna hrbtenica?
Če je hrbtenjača poškodovana v višini telesa četrtega vretenca (ali višje), samostojno dihanje ni več mogoče. To je zato, ker so med drugim poškodovani hrbtenični živci, ki oskrbujejo diafragmo.
Poleg tega obstajajo številne spremembe na (vratni) hrbtenici, ki so lahko prirojene ali pridobljene in pogosto poslabšajo njeno delovanje in stabilnost.
Na primer, lahko se spremeni oblika posameznih teles vretenc, vretenčnih lokov ali vretenčnih odrastkov. Tudi število vretenc je lahko različno. Včasih je na primer prvo vratno vretence zraščeno z okcipitalno kostjo (asimilacija atlasa).
Včasih so vratna vretenca (ali druga vretenca) blokirana v svoji gibljivosti, na primer zaradi mišičnih krčev.
Hernija diska v vratni hrbtenici je še posebej pogosta pri starejših ljudeh z znaki obrabe vratnih vretenc. S starostjo se vretenčni sklepi spreminjajo in zrahljajo, medvretenčne ploščice pa postajajo vse bolj obrabljene. To lahko na koncu privede do zdrsa diska. Posebno pogosto je prizadet predel od petega do šestega (C5/6) in od šestega do sedmega (C6/7) vratnega vretenca.
Bolečino v vratni hrbtenici na splošno imenujemo sindrom vratne hrbtenice. Lahko je na primer mišična ali pa jo povzroči draženje živcev, hernija diska ali degenerativne spremembe.
