Zakaj otroci včasih le mežikajo? | Strabizem pri otrocih

Zakaj otroci včasih le mežikajo?

Da lahko otroci v prostoru pravilno zaznavajo stvari in predmete, morata biti obe očesi usmerjeni neposredno vzporedno z istim predmetom. Nato lahko na obe očesi ustvarite sliko, ki se nekoliko razlikuje od slike drugega. To rahlo odstopanje nato obdelamo v možganov v en sam vizualni vtis.

Ko otrok mežika, vidna os prizadetega očesa začasno ali vedno odstopa od predmeta, ki ga je treba pritrditi, tako da informacije, ki se iz tega očesa pošljejo možganov se preveč razlikuje od drugega očesa. Vtisov ni mogoče obdelati. Pri otrocih je zatiranje slike s prekrižanimi očmi zatrto in šibkost vida se pogosto razvije neopaženo.

Pomembno je razlikovati med očitnim in latentnim strabizmom. Z očitnim strabizmom prizadeto oko nenehno odstopa od skupne smeri vida. V večini primerov je to posledica prirojenih motnje vida ali novonastala paraliza očesnih mišic.

Latentni strabizem se pogosteje pojavlja pri otrocih. V tem primeru škilječe oko le začasno odstopa od skupne vidne linije. Vzročna motnja je v neravnovesju očesnih mišic, ki pa ga je mogoče včasih popraviti. Pri prizadetih otrocih strabizem opazimo le včasih in ostane skrit. Zato obstaja tveganje, da strabizem pogosto opazimo zelo pozno, ko prizadeto oko že slabo vidi. Latentni strabizem pogosto poslabša stres, težave s koncentracijo ali povečana utrujenost.

Simptomi

Za strabizem je značilno nenavadno vidno polje, ki ga starši pogosto že opazijo. Običajno prekrižani otroci škiljenje oči skupaj ali celo z eno roko prekrijejo eno oko, da zmanjšajo dvojni vid. Če otrok večkrat drži svoje Glava pod kotom, razdražljivo reagira ali se nerodno premika, to lahko kaže tudi na strabizem, saj strabizem močno poslabša otrokovo tridimenzionalno zaznavanje.

To je zato, ker morata obe očesi gledati v isto smer, da bo okolica prepoznana kot prostor. Dve sliki, ki ju vidite desno in levo oko, sta združeni v možganov da se oblikuje celovita slika. Pri prekrižanih osebah se ti dve podobi med seboj razlikujeta tako, da se ne ujemata več in jih možgani ne morejo združiti v eno sliko. Namesto tega otrok vidi dvojne slike. Če je to stanje traja dlje, možgani "izklopijo" vizualne vtise čez oči in otrok nato vidi le z zdravim očesom, v 3D pa še vedno ne.