Revmatizem: zdravilo se izbere individualno
Glede na klinično sliko pridejo v poštev različna zdravila za revmo. Pri izbiri zdravnik med drugim upošteva tudi stadij bolezni ter posamezne dejavnike, kot so spremljajoče bolezni ali nosečnost.
Zdravila za revmo: skupine učinkovin
V bistvu so kot zdravila proti revmi na voljo naslednje skupine učinkovin:
- Zdravila za bolečine
- Glukokortikoidni pripravki ("kortizon")
- Osnovna zdravila (DMARD)
Za zdravila proti revmi je pogosto potreben zdravniški recept. Vendar pa so običajna zdravila proti bolečinam, kot so ibuprofen, diklofenak ali paracetamol, na voljo brez recepta – vendar včasih z omejitvami. Diklofenak, na primer, zahteva recept za interno uporabo nad določenim odmerkom. V nižjih odmerkih in za zunanjo uporabo so pripravki diklofenaka prosto dostopni.
Bolečine
Glavni simptom revmatskih obolenj je bolečina. Zato so zdravila proti bolečinam pomemben del zdravljenja revme. Zdravniki razlikujejo med nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID) in čistimi zdravili proti bolečinam (analgetiki).
Lečeči zdravnik bo za vsakega bolnika izbral ustrezno zdravilo proti bolečinam v ustreznem odmerku. Po potrebi predpiše tudi dva ali več pripravkov.
Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID)
To je še posebej koristno pri vnetnih revmatičnih boleznih, kot so revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis ali psoriatični artritis. Nesteroidna protivnetna zdravila pa lahko jemljemo tudi pri drugih revmatskih obolenjih, na primer pri akutnem napadu protina – tudi protin spada v skupino revmatičnih, natančneje med presnovne bolezni, ki so povezane z revmatskimi tegobami.
Obstajata dve skupini nesteroidnih protivnetnih zdravil:
- Selektivni zaviralci COX-2 (koksibi): Nadaljnji razvoj klasičnih NSAID; v Nemčiji so odobreni etorikoksib, celekoksib in parekoksib.
Od vseh nesteroidnih protivnetnih zdravil se pri zdravljenju revmatizma najpogosteje uporabljajo diklofenak, ibuprofen in naproksen.
Stranski učinki
Drugi možni stranski učinki nesteroidnih protivnetnih zdravil vključujejo motnje delovanja ledvic (akutna ledvična odpoved, analgetična ledvica), kardiovaskularne težave (kot so povišan krvni tlak, srčni infarkt, možganska kap; ne ASA ali naproksena; diklofenak je po drugi strani kontraindiciran) in vodo zadrževanje v tkivih (edem).
Čista zdravila proti bolečinam (analgetiki)
Čisti analgetiki pa so v določenih okoliščinah lahko koristni tudi pri vnetnih revmatskih obolenjih – na primer v primeru kontraindikacij za nesteroidna protivnetna zdravila in če samo zdravljenje z osnovnimi zdravili ne more dovolj ublažiti revmatske bolečine. Zdravniki bodo predpisali tudi analgetike bolnikom, ki ne prenašajo nesteroidnih protivnetnih zdravil.
Sami analgetiki so razdeljeni v dve veliki skupini:
- Opioidni analgetiki: Zavirajo občutek bolečine neposredno v osrednjem živčnem sistemu (možgani in hrbtenjača). Obstajajo nizkoučinkoviti opioidi, kot so tramadol, tilidin (/nalokson) in kodein, ter visokoučinkoviti opioidi, najmočnejši analgetiki. Znani predstavniki so fentanil, morfin in oksikodon.
Stranski učinki
Opioidni analgetiki lahko med drugimi simptomi povzročijo utrujenost, slabost, bruhanje, zaprtje in zastajanje urina. Opioidi prav tako zavirajo dihanje in povzročajo zaspanost, kar je lahko smrtno nevarno, če preveliko odmerjanje. Načeloma lahko povzročijo tudi odvisnost. Če pa se uporabljajo pod zdravniškim nadzorom in kot pripravek ali obliž s podaljšanim sproščanjem (počasno sproščanje učinkovine), je tveganje za psihično odvisnost zelo majhno.
Kortizon
Pripravki s kortizonom posnemajo delovanje telesu lastnega hormona kortizola (kortizola ali hidrokortizona) in njegovega predhodnika kortizona (kortizona). Na ta način lahko med drugim zavirajo vnetje (močneje kot nesteroidna protivnetna zdravila). Delujejo tudi zaviralno na imunski sistem (imunosupresivni učinek), kar pomaga proti premočnim imunskim reakcijam.
Stranski učinki
Ob krajšem jemanju kortizona se največkrat pojavi vrtoglavica, živčnost, glavobol in/ali evforija. Zelo redko pride do duševnih sprememb s halucinacijami, blodnjami ali tesnobo.
Večina neželenih učinkov se pojavi le, če jemljete kortizon dolgo časa in v velikih odmerkih.
Obvezno vzemite zaščitnik za želodec, še posebej, če nesteroidna protivnetna zdravila kombinirate s kortizonskimi pripravki! O tem se posvetujte s svojim zdravnikom!
Osnovna zdravila (DMARD)
Zlasti zgodnji začetek zdravljenja z zdravili proti revmatizmu DMARD lahko trajno izboljša prognozo.
Zdravniki razlikujejo med tremi skupinami DMARD:
- Klasična osnovna zdravila: konvencionalna sintetična DMARD ali na kratko csDMARD
- Biološka zdravila: biotehnološko proizvedeni DMARDs, na kratko: bDMARDs
- Ciljno usmerjena sintetična osnovna zdravila: »tarčno usmerjena sintetična DMARD«, na kratko: tsDMARD
Klasična osnovna zdravila (csDMARD)
V to skupino sodijo zdravila za revmo z različnimi načini delovanja. Nekatera so bila prvotno razvita za zdravljenje drugih bolezni in so šele kasneje prišla v terapijo revmatizma. Vsa klasična bazična zdravila pa ne začnejo učinkovati takoj, ampak šele po nekaj tednih ali mesecih.
Jemanje folne kisline en do dva dni po metotreksatu zmanjša stranske učinke.
Druga klasična osnovna zdravila za revmatizem vključujejo:
- Leflunomid (pogosta alternativa metotreksatu, če slednjega bolnik ne prenaša ali ga ni mogoče jemati zaradi kontraindikacij).
- Sulfasalazin (pomaga tudi pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih, kot je Crohnova bolezen)
- Klorokin ali hidroksiklorokin (pravzaprav proti malariji)
- Ciklosporin (daje se za zaviranje imunskega sistema po presaditvi organov in pri avtoimunskih boleznih).
V preteklosti so se zlati pripravki uporabljali tudi kot DMARD. Zaradi močnih stranskih učinkov jih danes večinoma opuščamo.
Več informacij o posameznih zdravilih, na primer stranskih učinkih, najdete v ustreznih člankih o zdravilih.
Biološka zdravila (bDMARD)
- Zaviralci TNF-alfa: blokirajo vnetni messenger faktor tumorske nekroze alfa. V to skupino učinkovin spadajo na primer adalimumab, etanercept in infliksimab.
- Zaviralci interlevkinov: zavirajo učinek različnih interlevkinov. To so snovi, ki jih proizvajajo bele krvne celice (levkociti) za uravnavanje imunskih reakcij. Primeri zaviralcev interlevkina vključujejo tocilizumab in anakinro.
Biološka zdravila kot zdravila za revmo so zelo učinkovita: zdravila v obliki injekcij ali infuzij delujejo hitreje kot klasična bazična zdravila (csDMARD) in učinkovito upočasnjujejo napredovanje bolezni. Vendar so zelo drage.
Biosimilarji za revmatizem
Niso pa enaki, ampak se nekoliko razlikujejo od originalne strukture – za razliko od tako imenovanih generikov (proizvodnje v živih celičnih kulturah nikoli ni mogoče identično kopirati). Podobna biološka zdravila se tako kot originali dajejo v obliki injekcij ali infuzij. Razpoložljiva biološka zdravila vključujejo etanercept, infliksimab in rituksimab.
Stranski učinki
Biološka in podobna biološka zdravila lahko povzročijo, da so bolniki bolj dovzetni za okužbe (vključno z »spečimi« okužbami), kot je tuberkuloza, ker oslabijo imunski sistem. Zato zdravniki običajno ta zdravila za revmo predpišejo le takrat, ko na primer zdravljenje s klasičnimi bazičnimi zdravili – vključno z metotreksatom – ni zadostno delovalo (razlog za to so tudi visoki stroški biotehnoloških zdravil).
Ciljno usmerjena sintetična osnovna zdravila (tsDMARD)
Usmerjeni sintetični DMARD so med najnovejšimi zdravili za revmatske bolezni z vnetnim ozadjem. Posebej prekinejo signalno pot znotraj celic, ki spodbuja vnetje. V Nemčiji so trenutno odobreni:
- zaviralec PDE-4 apremilast: ta učinkovina zavira encim fosfodiesterazo-4 in je odobrena za zdravljenje psoriatičnega artritisa.
Stranski učinki
Tofacitinib lahko povzroči stvari, kot so glavobol, okužbe zgornjih dihalnih poti, visok krvni tlak, driska in slabost. Pri baricitinibu najpogostejši neželeni učinki vključujejo zvišan holesterol, okužbe zgornjih dihalnih poti in sečil ter slabost. Upadacitinib povzroča predvsem okužbe zgornjih dihalnih poti, slabost in kašelj.
Zdravila za revmo, ki zavirajo imunski sistem (imunosupresivi), vas naredijo bolj dovzetne za okužbe. Zato bodite pozorni na svoj cepilni status, ki ga običajno preveri tudi lečeči zdravnik.
Druga zdravila za revmo
Pri posameznih revmatskih obolenjih pridejo v poštev tudi druga zdravila – poleg ali kot alternativa zgoraj navedenim zdravilom. Nekaj primerov:
protin
Akutni napad protina se po možnosti zdravi z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID). Če je potrebno, zdravnik aplicira tudi kortizon – na primer v obliki tablet ali injekcij neposredno v prizadeti sklep.
osteoporoza
Kalcij in vitamin D lahko pravilno delujeta le, če se prizadeta oseba dovolj giblje.
Če je pri bolniku veliko tveganje za zlome kosti, pridejo v poštev tudi posebna zdravila za osteoporozo. Ti lahko upočasnijo izgubo kostnine (npr. bisfosfonati, denosumab) ali pospešijo tvorbo kosti (teriparatid).
Fibromialgija
Nekaterim bolnikom s fibromialgijo koristijo tudi zdravila proti napadom (antiepileptiki), kot je pregabalin.
Zeliščna zdravila za revmo
- Korenina afriškega vražjega kremplja: po mnenju Evropskega odbora za zdravila rastlinskega izvora velja za tradicionalno zdravilo za blage bolečine v sklepih. Zato se uporablja podporno, na primer pri osteoartritisu in revmatoidnem artritisu, večinoma pa kot končni pripravek (npr. kapsule, tablete, mazilo, balzam). Čaj iz korenine vražjega kremplja se priporoča predvsem pri lažjih prebavnih težavah.
- Lubje vrbe: njen protivnetni in lajšalni učinek temelji na spojinah salicilne kisline, ki jih vsebuje (izhodišče za protivnetno in protibolečinsko acetilsalicilno kislino). V obliki kapsul ali kot čaj se zdravilna rastlina uporablja na primer pri osteoartritisu in revmatoidnem artritisu.
- Breza: Pripravke iz brezovih listov (npr. iztisnjen sok iz sveže rastline, kapljice, kapsule, čaj) lahko uporabljamo kot podporo pri zdravljenju revmatoidnega artritisa in protina.
- Arnika: Zdravilna rastlina se uporablja samo zunanje! Na primer, revmatične bolečine v mišicah in sklepih zdravimo s kremo, mazilom ali gelom iz arnike. Na voljo je tudi tinktura arnike, ki jo lahko razredčeno uporabimo za obkladke.
- Kajenski poper: če ga nanesemo zunaj (na primer kot mazilo ali obliž z učinkovino), ostrine, ki jih vsebuje, sprožijo bolečino in toplotni dražljaj na koži, kar na koncu povzroči dolgotrajnejše lajšanje bolečin – na primer pri osteoartritisu in revmatoidnem artritisu.
Trije stebri fitoterapije pri revmi
Pogosto uporaba zeliščnih zdravil za revmatične težave temelji na treh stebrih:
- Spodbujanje presnove in razstrupljanje: S pomočjo zdravilnih rastlin, kot so breza, kopriva, zlata rozga ali regrat, se spodbuja izločanje preko ledvic. Tudi regrat spodbuja pretok žolča, prav tako rman in pegasti badelj. Izločanje preko črevesja in kože lahko pospešimo na primer z divjim česnom, česnom, bezgom in limeto.
- Zunanja uporaba zeliščnih pripravkov za revmo: mazila, vtiranja, obkladki & Co. lahko lokalno in hitro lajšajo bolečino in vnetje ter spodbujajo presnovo, odvisno od uporabljene zdravilne rastline. Za ta namen so primerni na primer arnika, gabez, kajenski poper in gorčica.
Fitoterapija ne more nadomestiti klasičnega ortodoksnega medicinskega zdravljenja revme.
