Spremembe krvno-možganske pregrade pri multipli sklerozi
Strukturne spremembe na območju kri-možganov oviro vodijo do izgube integritete (nedotaknjenost krvno-možgansko pregrado), ki spodbuja razvoj različnih bolezni, kot npr multipla skleroza (GOSPA). V multipla skleroza, vnetni demielinizirajoči procesi v osrednji živčni sistem (možganov in hrbtenjača) nastanejo kot posledica prehoda različnih imunskih celic (bele kri celice in makrofagi) v možganov. Ti demielinizirajoči procesi vodijo v izgubo ali razgradnjo mielinska ovojnica (mielinska ovojnica živčnih celic v osrednji živčni sistem, primerljivo z izolacijo žice), ki povzroča različne nevrološke simptome (kot so motnje ostrine vida).
Natančen postopek bele barve kri celice in makrofagi, ki prečkajo krvno-možgansko pregrado še ni popolnoma razumljen. Bistveno za razvoj multipla skleroza je disfunkcija, za katero je med drugim značilna zmanjšana tvorba celičnih stikov (primerljiva z gosto pregrado). Pri multipli sklerozi so specializirane celice krvno-možgansko pregrado proizvajajo različne vrste signalnih molekul (molekule, ki posredujejo procese). S pomočjo teh je možen prehod različnih imunskih celic skozi krvno-možgansko pregrado v možgane. Splošne informacije o tej temi najdete tukaj: multipla skleroza
Spremembe krvno-možganske pregrade zaradi alkohola
Alkohol lahko skupaj z zdravili in nekaterimi zdravili prodre skozi selektivno filtrirno pregrado možganov, krvno-možgansko pregrado. Alkohol ali prekomerno uživanje alkohola vodi do motene integritete (celovitost krvno-možganske pregrade), kar spodbuja razvoj nevrodegenerativnih bolezni (pri katerih živčne celice odmirajo). Redno uživanje alkohola in njegovih presnovnih produktov povzroča strukturne spremembe v krvno-možganski pregradi. Tako je zaradi rednega in prekomernega uživanja alkohola selektivna filtrirna ovira za strupene snovi in snovi, ki povzročajo bolezni, bolj prepustna. To vodi do strukturnih in funkcionalnih sprememb v osrednjem živčni sistem (možgani in hrbtenjača).
Sprememba krvno-možganske pregrade z zdravili
Kljub selektivni zaščitni funkciji krvno-možganske pregrade pred prodiranjem ne-telesnih snovi v možgane po krvi, je mogoče, da nekatere snovi premagajo selektivni filter krvno-možganske pregrade. Poleg drog in alkohola lahko nekatera zdravila premagajo tudi krvno-možgansko pregrado. Skupina zdravil, ki lahko prestopijo krvno-možgansko pregrado, vključuje antidepresive, antiepileptike (kot npr gabapentin) in predhodnik snovi sel dopamin, L-dopa (levodopa).
Dopamin je sporočilna snov, ki je na primer delno odgovorna za občutke sreče ali koncentracije. Dopamin se uporablja predvsem za terapevtsko zdravljenje z Alzheimerjevo boleznijo in v dejanski obliki ne more preiti krvno-možganske pregrade. Za prenos dopamina skozi krvno-možgansko pregrado v možgane je predhodnik dopamina L-dopa (levodopa), se uporablja. Ko se v možganih L-dopa pretvori v dopamin s pomočjo lastnih telesnih molekul, da razvije svoj učinek. Premagovanje krvno-možganske pregrade in izboljšanje prepustnosti krvno-možganske pregrade za zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva bolezen ali amiotrofična lateralna skleroza (ALS), ostaja trenutno predmet medicinskih raziskav.
Vsi članki v tej seriji:
