struktura
O kri-možganov Pregrada je preprosto sestavljena iz sten majhnih možganov plovila, ki so tu strukturirani drugače kot v preostalem delu telesa. Endotelne celice igrajo pomembno vlogo. To so celice, ki tvorijo stene drobnih kri plovila v možganov.
Ti t.i. kapilare plovila imajo - v nasprotju z večjimi posodami v krvnem obtoku - samo enoslojno steno. Medtem ko so stene večjih posod sestavljene iz treh slojev (dve plasti vezivnega tkiva na sredini pa mišična plast, ki uravnava premer), imajo majhne kapilare samo notranjo plast - endotelijsko plast. Te endotelijske celice ležijo na tako imenovani bazalni lamini (tanki plasti beljakovin) in posodo obdajte v obliki obroča.
V preostalem delu telesa, torej zunaj možganovje endotel od kri plovila ni popolnoma zaprta. Med endotelijskimi celicami ostanejo majhne reže. Na ta način lahko voda in raztopljene snovi ter na primer hranila iz krvi pridejo v okoliško tkivo.
V notranjosti možganov pa endotelijske celice posod tvorijo tako rekoč brezzračno steno. Posamezne endotelijske celice so med seboj zelo tesno povezane s tako imenovanimi tesnimi stiki. Te endotelne plasti torej ni mogoče tako enostavno prodreti - razen v maščobah topnih snovi, ki lahko difundirajo skozi celična membrana ker je sama membrana sestavljena iz maščobe ali z aktivnimi transportnimi mehanizmi, kot so črpalke ali kanali.
Kapilare so vdelane v možgansko tkivo in jih obdajajo astrociti. Astrociti so poleg živčnih celic (nevroni) najpomembnejša vrsta celic v možganih. Med drugim so odgovorni za hranjenje nevronov. Njihove razširitve so prav tako del krvno-možgansko pregrado.
Prepustnost
Hranila, kot sta sladkor (glukoza) ali elektroliti kot natrijev in kalij se aktivno prevažajo skozi endotel s črpalkami ali transporterji, medtem ko voda lahko prečka reko krvno-možgansko pregrado skozi določene kanale (akvaporini). Seveda hormoni - zlasti stres in spolni hormoni - se lahko razširijo skozi krvno-možgansko pregrado in vplivajo na možgane. Tudi v maščobi topni plini, kot sta kisik in ogljikov dioksid, lahko brez posebnega prestopajo endotelno plast pomoč.
Tudi druge snovi, topne v maščobah, kot je alkohol, nikotin in heroin. Na ta način lahko snovi, ki povzročajo zasvojenost, delujejo v možganih. Bolj ko je zdravilo topno v maščobi, močnejša je njegova gibljivost v centralnem živčnem sistemu.
Ta zdravila vključujejo psihotropna zdravila, anestetiki, tablete za spanje in pomirjevala. Antibiotikipo drugi strani pa so izdelani z nizko topnostjo v maščobah (tj. dobro topnost v vodi), ker so nevrotoksični. Snovi, ki so potencialno nevarne za možgane, ustavi krvno-možganska pregrada.
Vendar obstajajo izjeme. Bakterije in virusi ta sprožilec meningitis, tj meningitisali pa virusa človeške imunske pomanjkljivosti (HIV) ni mogoče ustaviti z oviro. Druge snovi, ki so dejansko potrebne v osrednjem živčevju, vendar pa tudi ovire ne morejo premagati, je treba na novo proizvesti v možganih.
Primer takšne snovi je holesterol. Astrociti proizvajajo holesterol samega sebe, saj je bistvenega pomena za tvorbo mielinskih ovojnic nevronov (mielinske ovojnice pa so nepogrešljiva prevleka živčnih celic). Druga pomembna točka je metastaziranje tumorskih celic.
Zlasti celice bronhialnih karcinomov (pljuč rak), karcinomi dojk (raka dojk) in maligni melanomi (kožni rak) se širijo hematogeno (tj. po krvi) v možgane, kljub krvno-možganski pregradi, kjer metastaze, tj. lahko nastanejo sekundarni tumorji. Tu ovira predstavlja težavo, ker jo otežuje kemoterapija drog, da bi dosegli metastaze. Poleg tega lahko prepustnost krvno-možganske pregrade spremenijo tumorske bolezni, možganski infarkti, vnetni procesi ali redki genetske bolezni (npr. primanjkljaji v zgoraj omenjenih kanalih). Posledično lahko snovi, ki jih je treba dejansko filtrirati, vstopijo v cerebrospinalno tekočino ali hranila, kot je glukoza, ki jo možgani dejansko potrebujejo, ne morejo več doseči.
Vsi članki v tej seriji:
