Z izločanjem zdravniki pomenijo sproščanje nekaterih presnovnih produktov v okolje. Brez izločanja se ravnovesje v presnovi bi bila motena in zastrupitev s presnovnimi produkti, kot so amoniak lahko zgodilo. Moteno izločanje je na primer prisotno pri skupini skladiščnih bolezni.
Kaj je izločanje?
Izločanje je izločanje neželenih ali neuporabnih presnovkov, kot npr sečnina, preko ledvic in mehurja. Izločanje je odprava neželenih ali neuporabnih presnovkov. Iztrebljanje, pa tudi izločanje raztopljenih sestavin in sproščanje plinastih sestavin, spadajo pod naslov izločanja. Med iztrebljanjem se izločijo neprebavljive sestavine hrane, sestavine, raztopljene z mikcijo, pa zapustijo telo z urinom. Produkti teh dveh vrst izločanja se skupaj imenujejo izločki. Plini, ki jih je rektalno sproščal napenjanje dihalni plini pa se lahko štejejo tudi za izločanje. V človeškem organizmu je na voljo šest različnih izločilnih poti: pljuča, kožaje ledviceje jetraje debelo črevoin mlečna žleza. V ožjem pomenu pa le iztrebljanje in napenjanje štejejo za izločanje. Izločanje poteka ne samo v človeškem in živalskem organizmu, temveč tudi v rastlinskem organizmu. To izločanje praviloma poteka po posebnih poteh in se nanaša na izločanje vseh snovi, ki so škodljive za rastlinski organizem.
Funkcija in naloga
Med izločanjem na splošno vsi presnovni produkti, ki motijo ravnovesje presnove se izločijo. S tem ciljem je treba iz človeškega organizma odstraniti predvsem vse dušikove presnovne produkte. Izločeni proizvodi za ljudi so torej predvsem trdni, tekoči ali plinasti izdelki, ki jih vsebujejo dušik in bi tako lahko metabolizem izločil iz ravnovesje. Pri presnovi aminokislin in presnovi nukleinskih kislin, amoniak je najpomembnejši odpadni produkt. Pri večini živali je to amoniak se najprej pretvori v sečnina or Sečna kislina, ker bi bila v prvotni obliki snov strupena za organizem. To še posebej velja za bitja, ki prebivajo na kopnem. Ker Sečna kislina je težko raztopiti v vode, izloči se kot kristalna snov ali kot pastozna snov z iztrebki. Za razliko Sečna kislina, sečnina is vode-topen in je glavni produkt izločanja vretenčarjev. Ko se sečnina kopiči, se v organizmu poveča osmotski tlak. Zato je treba najprej raztopiti večje količine sečnine vode. Večina kopenskih vretenčarjev je sposobna koncentrirati urin. V svoji jetra, sečnina se proizvaja kot del sečninskega cikla, v katerem ogljika dioksid ima poleg amoniaka pomembno vlogo kot vhodna snov. Iz jetra, sečnina doseže ledvice, od tam pa naprej do mehurja in zapusti telo. Poleg amoniaka, amonijaka in kreatinin so tudi snovi za izločanje in jih ljudje izločajo predvsem z urinom. Spremljevalne snovi, ki se izločajo, so praviloma voda in maziva, ki se v izločke selijo predvsem za črevesni prehod. Poleg dušik izločanje, izločanje soli je pomembna tudi za človeško telo. Za uravnavanje osmoze se mora organizem selektivno izločati soli in tako prilagodite sol koncentracija. To selektivno izločanje se pojavi predvsem z urinom. V manjših količinah se izločanje soli poteka tudi skozi znoj. Na ta način telo preprečuje koncentracija raztopljenih snovi postane previsoka in vzpostavi sprejemljivo vsebnost vode. Na ta način izločanje za ljudi služi številnim namenom. Razstrupljanje, osmoregulacija in nadzor kislinsko-bazičnega ravnovesja sta med najpomembnejšimi, izločanje pa je povezano tudi s termoregulacijo v smislu potenja.
Bolezni in bolezni
Bolezen lahko prizadene vsako izločilno pot. Na primer, disfunkcija je lahko prisotna v žleze znojnice, kar ima za posledico hiperhidrozo, hipohidrozo, anhidrozo, bromhidrozo ali kromhidrozo. Hiperhidroza je pretirana aktivnost žleze znojnice, ki je lahko kronična ali akutna. Brain bolezni pogosto povzročajo takšno hiperaktivnost. Še posebej, če je prekomerno potenje pretežno lokalno, je lahko vzrok za poškodbe inervacije nekaterih žlez. Pri anhidrozi je prisoten nasprotni pojav. Tako se pri anhidrozi močno zmanjša nastajanje znoja. Ta vrsta pritožbe je običajno simptomatska in se pojavlja v okviru določene primarne bolezni, na primer spremljajoče tuberkuloza. Pri bromhidrozi znoj prevzame nenormalno močan vonj, pri kromhidrozi pa spremeni barvo. Obe manifestaciji se običajno nanašata na primarne bolezni, kot npr sifilis. Izločalne bolezni se lahko pojavijo tudi kot bolezni skladiščenja, na primer pri Wilsonova bolezen. Pri tej bolezni telo shranjuje baker snovi v organih, ki poškodujejo jetra do ciroze. Skupina lizosomskih akumulacijskih bolezni povzroči tudi oslabljeno izločanje in je običajno povezana z encimskimi napakami. Po drugi strani pa se presežek sečne kisline pojavi v protin, na primer. Enako dobro, vsi ledvice, bolezni jeter in črevesja lahko vodi na pritožbe zaradi izločanja. Podobno se simptomatska diskrecijska diskrecija pogosto pojavi pri boleznih živčni sistem, zaradi disregulacije živčnega sistema.
