Kot primarni organ limfnega sistema je timus igra pomembno vlogo pri človeku imunski sistem. Znotraj timusje T limfociti odgovoren za pridobljeno imunsko obrambo zrel.
Kaj je timus?
O timus je ime organa, sestavljenega iz dveh asimetrično oblikovanih režnjev, ki se nahajata v sprednjem mediastinumu (sred je vzkliknil) za prsnico (prsnica). Organ izhaja iz endoderma (epitelija drugega in tretjega žrela) na koncu prvega embrionalnega meseca in naraste do približno 35 do 50 g, zlasti v dojenčku, do začetka spolne zrelosti. Nato pride do regresije in transformacije timusnih celic v nefunkcionalno maščobno tkivo (tako imenovana involucija timusa), tako da pri večini odraslih timusnega tkiva ni več mogoče makroskopsko razmejiti. Ker je timus za razliko od drugih limfoidnih organov (vključno s Peyerjevimi plaki, Vranica), ne izvira izključno iz mezoderma (srednji kotiledon), temveč iz vseh treh kotiledonov, imenujemo ga tudi limfoepitelijski organ.
Anatomija in zgradba
Timus se nahaja v sprednjem mediastinumu za prsnico in je obkrožena z organsko kapsulo, sestavljeno iz kolagena vezivnega tkiva. Limfoepitelni organ je razdeljen na dva asimetrična lobula, ki ju prečka osrednja možganska vrvica in ima kortikalno cono. Osnovni okvir timusa je mreža, sestavljena iz radialno (zvezdastih) razvejanih epitelijskih celic, medsebojno povezanih s citoplazemskimi procesi. Epitelijske celice v zameno tvorijo celične niti v medularnem območju, pa tudi sferične celične grozde, tako imenovana Hassallova telesa, in se epitelijsko sestavijo na površini lobulov. Čeprav nešteto limfociti so vdelani v coni skorje, kjer se razvijajo in razlikujejo, medularna cona poleg zrelih vsebuje predvsem makrofage in epitelijske celice T limfociti. Arterijsko oskrbo organa zagotavlja predvsem rami thymici, ki izhaja iz notranjega prsnega koša arterije, medtem ko venae thymicae zagotavljajo vensko drenažo.
Funkcija in naloge
Kot primarni organ limfnega sistema je primarna naloga timusa razviti in razlikovati T limfociti odgovoren za prilagodljivo (pridobljeno) in celično posredovano imunost. Že med fetalnim obdobjem ali fetogenezo, limfociti Iz kostni mozeg odložijo v timus, kjer dobijo imunološki odtis. V ta namen retikularne ali epitelijske celice timusa endokrino proizvajajo tako imenovane timusne dejavnike oz. hormoni. Ti polipeptidi (vključno s timopoetinom I in II, timozin) spodbujajo diferenciacijo timocitov (pluripotentne matične celice, pridobljene iz kostni mozeg in shranjene v timusu) v zreli T limfociti. Med zorenjem v limfocite T se kripregrada timusa blokira stik z endogenimi antigeni. Zreli limfociti T se nato prek krvnega obtoka preselijo v sekundarne limfoidne organe. Poleg tega timus vpliva na rast telesa kot tudi na presnovo kosti. Po puberteti timus postopoma izgubi svojo funkcijo kot del involucije, pri čemer se parenhim (tkivo, specifično za organ) postopoma nadomesti z maščobnim tkivom. Diferenciacija med kortikalno in medularno cono, pa tudi razmejitev lobulov, na splošno ni več mogoča.
Bolezni in pritožbe
Na timus lahko vplivajo različne okvare, zlasti patološke spremembe. Na primer, pri aplaziji timusa ima timus nagnjenost k razvoju, vendar se ne oblikuje. To pomanjkanje razvoja timusa lahko vodi do izrazitih imunskih pomanjkljivosti in jo lahko opazimo v okviru DiGeorgejevega sindroma in drugih kromopatij ter retinoidne embriopatije, ataxia teleangiectatica (Louis bar sindrom) in Wiskott-Aldrichov sindrom. Zlasti v zgodnji dojenčki lahko pogosto opazimo spontano nazadujoče povečanje hiperplastičnega timusa, ki ga lahko spremljajo pojavi mehanskega premika sosednjih organov, zlasti sapnika (sapnik) in bronhijev ter temu primerno vodi dihalne stiske. Poleg tega lahko upočasnjen razvoj z nastankom zmanjšanega timusa (hipoplazija timusa) zaradi nerazvitosti in zorenja limfocitov T povzroči hude imunske pomanjkljivosti z izrazitimi okužbami in povečano dovzetnost za okužbe. Poleg tega lahko iz timusa izvira tumorska bolezen (timom ali timusni karcinom), ki običajno pogosteje prizadene ženske in jo spremljajo inhalatorji stridor pa tudi dispneja in disfagija zaradi stiskanja intratorakalnih organov. Približno petina teh tumorskih bolezni timusa je lahko povezana tudi z miastenija gravis pseudoparalytica (huda avtoimunska bolezen skeletnih mišic).
