Predstavitev
Bronhialna astma je kronična vnetna bolezen pljuč. V bronhialna astma, so dihalne poti reverzibilno zožene in preobčutljive. Simptomi se lahko razlikujejo glede na resnost bolezni.
Prisila, da se očisti grlo, lahko se pojavi kašelj ali zasoplost. Pogosteje kot se pojavijo ti simptomi, hujša je bolezen. Za dokončno diagnozo so na voljo različni testi pljučne funkcije.
Klasifikacija bronhialne astme
Glede na vzrok: Simptome lahko v skladu s smernicami nemške Lige dihalnih poti razvrstimo v naslednje stopnje resnosti astme brocnhiale:
- Bronhialna astma: Občasni (s prekinitvami) simptomi astme se pojavijo manj kot dvakrat na teden podnevi in manj kot dvakrat mesečno ponoči. Poleg tega je FEV (za razlago glej diagnozo) nad 80%.
- Stopnja bronhialne astme: obstojni (trajni), blagi simptomi se v povprečju pojavijo manj kot enkrat na dan, kar pomeni, da so v enem tednu tudi prosti dnevi, ko eden nima simptomov. Število simptomatskih noči se poveča na več kot dvakrat na mesec. Poleg tega je FEV še vedno več kot 80%.
- Bronhialna astma: vztrajni zmerni simptomi se pojavljajo vsak dan, ponoči enkrat na teden. FEV je med 60% in 80%.
- Stopnja bronhialne astme: Stalno hudi simptomi so prisotni neprekinjeno podnevi, ponoči več kot enkrat na teden, FEV je manj kot 60%.
- Alergijska ali zunanja astma
- Nealergijska ali notranja astma
- Hibridne oblike
Diagnoza
Ločimo med diagnozo akutnega napada astme in diagnozo astme v intervalu brez simptomov. Akutni napad astme lahko diagnosticiramo po zgoraj opisanih značilnih simptomih (težko dihanje, zvoki izdiha, kašelj, izčrpanost). Če se pojavijo zgoraj opisani simptomi astme, se je treba posvetovati z zdravnikom, tudi če se zdi, da so simptomi asimptomatski.
Opis tipičnih simptomov običajno privede do suma diagnoze astme. Simptom kašlja je manj pomemben kot na primer pojav žvižgajočih zvokov (stridor ali piskanje). Pomembno vlogo pri diagnozi astme igra pljuč preskušanje funkcij.
Obsega več testov, ki so namenjeni ugotavljanju, ali so pljuča omejena v svoji funkciji ali delujejo normalno. Za oceno je pomembna spirometrija pljuč funkcijo. Za pregled bolnik diha skozi usta v ustnik spirometra in nos je zaprt s sponko za nos.
Naprava meri silo, s katero bolnik vdihuje in izdihuje ter količino premeščenega zraka. Nato naprava grafično prikaže količine zraka v obliki krivulje. Poleg običajnega dihanje, naprava se uporablja tudi za preizkušanje, kako se vrednosti največ spreminjajo vdihavanje in izdih.
Ena najpomembnejših vrednosti za diagnozo bronhialne astme je enosekundna zmogljivost, znana tudi kot FEV1 (prisilni izdih (izdihnjeni) volumen v 1 sekundi) ali Tiffeneaujev test. Pri tem postopku se od pacienta zahteva, da čim globlje vdihne in nato čim hitreje in globlje izdihne. Spirometer nato pokaže, koliko prostornine vdihanega zraka je bilo izdihano v prvi sekundi.
Pri bronhialni astmi se ta vrednost zniža, ker mora zrak premagati večjo odpornost zaradi kroničnega vnetja in zoženja dihalnih poti. Tudi če tega večjega upora v intervalu brez simptomov ne opazimo, ga lahko izmerimo s spirometrom. Merjenje največjega pretoka je še posebej primerno za diagnosticiranje resnosti napada astme.
Naprave so zelo priročne in jih lahko na primer astmatik uporablja samostojnospremljanje, zato ga imenujejo tudi "klinični termometer astme". Za merjenje "vršnega pretoka" se diha tudi skozi ustnik, toda tukaj se izmeri največji pretok, tj. Najmočnejši zračni tok, iztisnjen iz pljuč. Ne premika se prostornina, ampak sila, s katero pretok zraka uhaja iz usta.
Če je, kot je značilno za astmatike, najprej treba premagati odpor v bronhih, se moč pretoka zraka zmanjša. Zmanjševanje vrednosti torej pomeni poslabšanje astme. Preskus provokacije za metaholin je vdihavanje provokacijski test.
To pomeni, da bolnik vdihava snov metaholin. Nato se oceni reakcija dihalnih poti na metaholin.Metaholin je zdravilo, ki stimulira parasimpatikus živčni sistem. Pri obstoječi astmi se dihalne poti še bolj ožijo kot pri zdravih ljudeh in lahko pride do kratkega dihanja.
Test se ovrednoti s spirometrijo. Bolniku, ki ga je treba preskusiti, daje metaholin skozi razpršilec. Nato se izmerijo vrednosti, na primer zmogljivost ene sekunde ali upor dihalnih poti.
Če so ti presegli določeno vrednost, so patološki. Tako lahko potrdimo sum preobčutljivosti dihalnih poti. Poleg pljuč funkcija, an alergijski test je treba izvajati tudi v primeru alergijske bronhialne astme, npr. s pomočjo preskus zbadanja.
O preskus zbadanja vključuje nanašanje različnih tekočin, ki vsebujejo alergen, na podlakti (npr. mačka lasje, breza cvetni prah ali ržena moka). Nasvet se uporablja za rahlo vbod v kožo, prekrito z raztopino. Čez nekaj časa nastanejo rdeče otekline, če obstaja alergija na uporabljeni alergen.
Poleg tega, da alergijski testlahko določimo skupni IgE. Pomembno povečanje skupnega IgE velja za pomemben pokazatelj prisotnosti alergijske bolezni. Poleg tega lahko posebej poiščemo IgE protitelesa usmerjena proti sumljivemu alergenu. An x-ray prsnega koša (v prsih) je v zgodnjih fazah bolezni lahko neopazen, v akutni fazi pa služi za izključitev drugih bolezni, ki lahko povzročijo podobne simptome kot astma. Če bolezen traja dlje časa, lahko sklepamo na podlagi Rentgen slika možnih poškodb pljuč na tkivu.
