Možnosti terapije | Pomanjkanje serotonina - simptomi in terapija

Možnosti terapije

Predpostavka, da pomanjkanje serotonina lahko poveča z uporabo tega hormona ni pravilno. Vendar obstajajo zdravila, ki vplivajo serotonina ravni skozi različne mehanizme. Pri zdravljenju se uporabljajo različni antidepresivi depresija.

Pomembno je to vedeti serotonina, kot sporočilna snov med živčnimi celicami v možganov, v tako imenovanem sinaptična špranja, spodbuja prenos nekaterih informacij. Tako imenovani SSRI (selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina) na primer zagotavljajo, da koncentracija serotonina v sinaptična špranja ostaja povišan, ker se hormon reabsorbira le s časovno zamudo. Drugi antidepresivi, tako imenovani Zaviralci MAO, zagotovite, da je encim, ki razgrajuje serotonin v človeškem telesu, zaviran in tako ostane na voljo dlje časa. Razred tricikličnih antidepresivov zavira transporter serotonina, kar povzroči tudi povečanje koncentracije serotonina.

Trajanje pomanjkanja serotonina

Pri zmanjšani koncentraciji serotonina ni značilnega trajanja. Ker je pomanjkanje serotonina težko diagnosticirati, lahko traja nekaj časa, preden ga odkrijemo in zdravimo. Koncentracija serotonina v človeškem telesu je odvisna od različnih dejavnikov, kot so športna aktivnost, prehrana in družbeno okolje in jih je zato mogoče hitro znova naravno povečati.

Depresija zaradi pomanjkanja serotonina

Ker ima serotonin pomembno vlogo pri procesiranju čustev, je lahko pomanjkanje serotonina povezano z njim depresija. Pomembno pa je opozoriti, da je ta hipoteza še danes zelo kontroverzna, saj obstajata obe študiji, ki kot pomanjkljiv serotonin kažeta na vzrok depresija in študije, ki temu nasprotujejo. V eni izmed študij bi lahko med drugim pokazali, da umetno povzročeno pomanjkanje serotonina pogosto vodi v depresijo.

Dejstvo je, da ima serotonin pomembno vlogo pri sprožanju občutkov sreče in dobre volje. Če se depresija pojavi zaradi telesne bolezni, se imenuje somatogena depresija. Serotonin služi kot sporočilna snov za komunikacijo med živčnimi celicami v možganov. Zagotavlja čustvena stanja, za katera sta značilna zadovoljstvo in dobro razpoloženje. Te dosežemo s hkratnim zatiranjem drugih občutkov, kot so strahovi, slaba volja in jeza v obliki agresivnosti.