Definicija
Razdražljiv mehurja je motnja praznjenja mehurja, ki se kaže v pogosti potreba po uriniranju včasih pa tudi zaradi nezmožnosti zadrževanja urina. Za diagnozo je pomembno, da noben od številnih drugih vzrokov za a mehurja prisotne so motnje izpraznitve.
Sopomenke
- Prekomerni in hiperaktivni mehur
- Sindrom sečnice
- Pogosti sindrom
Povzetek
Razdražljivi so večinoma ženske in moški med 30. in 50. letom mehurja. Želja po pogosti stranišču in običajno uriniranju v majhnih količinah je glavni simptom razdražljivega mehurja. V nekaterih primerih opazimo nezmožnost zadrževanja urina med uriniranjem (t.i. nujna inkontinenca).
A pekoč občutek pri uriniranju, kar bi prej pomenilo okužbo mehurja, običajno ni. Po pogostih obiskih stranišča in uriniranju pa se lahko pojavijo bolečine zaradi pritiska v predelu mehurja. Urin je običajno nekoncentriran, torej svetel in brez njega kri.
Razdražljiv mehur se pojavlja pogosto, vendar je število neprijavljenih primerov zelo veliko, saj večina bolnikov bodisi sploh ne hodi k zdravniku ali gre pozno. Ločimo med primarno in sekundarno obliko razdražljivega mehurja. Primarni razdražljivi mehur je najpogostejša oblika in ne pomeni jasnega vzroka bolezni.
Če pregledamo mehur s tiskom, lahko pogosto opazimo, da pri bolnikih s primarno razdražljivim mehurjem celo majhna količina urina pogosto zadošča, da se mišice mehurja sprostijo. Po pogostih cistitis v preteklosti je lahko tudi senzibiliziran mehur, torej tudi tu zadostuje majhna količina urina, ki sproži potreba po uriniranju. Sekundarna, redkejša oblika razdražljivega mehurja ima lahko več vzrokov.
Na primer, cistitis lahko tudi omenimo, lahko pa tudi kamnite bolezni (kamni v mehurju) privedejo do razdražljivega mehurja, če ostanejo dlje časa v mehurju in se ne izločijo. Tumorji mehurja so tudi redek, a zelo resen vzrok za razdražljiv mehur in so pogosto prvi znak tumorja. Z znižanjem ravni estrogena pri ženskah v menopavzi, stanje sečnice sluznica se lahko spremeni in tako privede do razdražljivega mehurja.
Vse nadaljnje spremembe ali zožitve sečnicanpr. adhezije po radioterapiji za rak, ki se pogosto izvaja več let vnaprej, lahko postane opazen kot razdražljiv mehur. Vnos zdravil za izpiranje (diuretiki), ki ga je treba redno jemati zaradi drugih bolezni, lahko kot stranski učinek povzroči tudi razdražljiv mehur. Nezanemarljiv vzrok za razdražljiv mehur, če ne celo najpogostejši, je psihološka komponenta.
Mnogi bolniki trdijo, da se bojijo, da bi morali ves čas hoditi na stranišče, zlasti kadar so na poti in stranišča ne najdejo. Rezultat: povečanje potreba po uriniranju. Po travmatičnih dogodkih ali med čustvenimi konflikti je treba razlikovati med njimi inkontinenco (npr. vlaženje med spanjem) in razdražljiv mehur. V nasprotju s pacienti z razdražljivim mehurjem prizadeti ne opazijo želje po uriniranju.
