Napad: simptomi, vzroki

Kratek pregled

• Opis: Nehoteni dogodek s krčevitimi ali sunkovitimi gibi, po možnosti z izgubo zavesti.
• Vzroki: Običajno epilepsija, včasih s specifičnim sprožilcem (kot je povečan intrakranialni tlak, hipoglikemija, encefalitis), običajno pa brez; redkeje neepileptični napadi, kot so febrilni krči pri otrocih ali napadi zaradi možganske kapi.
• Zdravljenje: Ukrepi prve pomoči (kot je zaščita glave, ležeči položaj), nujna medicinska pomoč, če je potrebno, dolgotrajno zdravljenje osnovne bolezni (npr. z antikonvulzivi)
• Kdaj k zdravniku? V primeru prvega krča, dolgotrajnih napadov (več kot 3 minute) ali ponavljajočih se napadov v kratkem času: pokličite urgentnega zdravnika!
• Diagnostika: razgovor s pacientom (anamneza), elektroencefalografija (EEG), računalniška tomografija (CT) ali magnetna resonanca (MRI), preiskave krvi in ​​urina, po potrebi punkcija likvorja.

Kaj je napad?

Napad je običajno nenaden, neprostovoljni dogodek s krčevitimi ali trzajočimi gibi. Odvisno od vrste napada lahko prizadeta oseba izgubi zavest. Včasih ima napad vse tri značilnosti, včasih ne.

Približno 5 odstotkov ljudi bo kdaj v življenju imelo napad.

Med cerebralnim napadom (= ki izvira iz možganov) pa se izgubi ves red, tako da se določene skupine živčnih celic nenadoma istočasno izpraznijo in sinhrono prenašajo svoje neusklajene signale. Tako rekoč okužijo spodnje živčne celice. Metaforično lahko napad opišemo tudi kot »nevihto v možganih«.

Napad: simptomi

Za napad so značilni različni simptomi, ki se razlikujejo glede na vrsto in resnost napada:

• Nehoteni, konvulzivni ali trzajoči gibi
• Mravljinčenje ali odrevenelost
• Izguba zavesti

Napad običajno mine v manj kot dveh minutah; včasih traja le nekaj sekund. Po dolgotrajnih generaliziranih napadih se prizadeti pogosto počutijo izčrpani ter potrebujejo počitek in spanje.

Zaseg: vzroki

Najpogostejši vzrok za napade je epilepsija. Vendar ni vsak napad posledica epileptične motnje.

Obstajajo tudi napadi, ki niso posledica nevrološke motnje v možganih, ampak imajo psihološke vzroke (kot je ekstremna stresna situacija). Zdravniki to imenujejo psihogeni napad.

Epileptični napadi

To je treba razlikovati od simptomatske epilepsije, pri kateri imajo epileptični napadi znane sprožilce. Tej vključujejo

• Poškodbe možganov: Zaradi takšnih poškodb se v možganih tvori brazgotinsko tkivo, kar posledično sproži povečanje napadov.
• Motnje krvnega obtoka: Motena prekrvavitev možganov (kot na primer pri možganski kapi) občasno povzroči epileptične napade.
• Tumorji ali vnetja: včasih so epileptični napadi simptom možganskega tumorja ali vnetja možganov ali možganskih ovojnic (encefalitis, meningitis).
• Povišan intrakranialni tlak: Povišan pritisk v možganih (npr. zaradi poškodbe) lahko povzroči epileptične napade.
• Presnovne motnje: Včasih je nizek krvni sladkor (hipoglikemija) lahko identificiran kot sprožilec napadov.
• Pomanjkanje kisika: Če pride do dolgotrajnega pomanjkanja kisika (hipoksija), je telo na določeni točki premalo oskrbljeno, kar včasih sproži krč v možganih.
• Vizualni dražljaji: pri nekaterih ljudeh na primer stroboskopske luči v diskotekah ali utripajoče luči v video igrah sprožijo napad.
• Zastrupitev: včasih zdravila, kot so triciklični antidepresivi, povzročijo napad.
• Droge in alkohol: Ko alkoholik preide na primer v abstinenco, se občasno pojavijo napadi.

Napad – vendar brez epilepsije

Nekateri ljudje imajo epileptični napad, vendar nimajo epilepsije. Takšni neepileptični napadi torej niso posledica povečane dovzetnosti nevronov za napade – prej jih povzroča reverzibilna motnja v možganih ali drugo stanje, ki draži možgane, kot je:

• poškodba glave
• kap
• okužba
• zdravil
• droge
• pri otrocih: vročina (febrilne konvulzije)

Druge bolezni in motnje, ki včasih povzročijo mišične krče, je treba razlikovati od napadov. Na primer, okužba s tetanusom (tetanus) povzroča mišične krče po vsem telesu.

Krči pri otrocih in dojenčkih

Krči pri dojenčkih niso redki. Za starše je tak dogodek sprva šok. V večini primerov pa je vzrok neškodljiv.

Vročinske okužbe na primer sprožijo napade. Ti napadi so običajno le kratki in ne pustijo trajne škode. Vendar epilepsija, poškodbe možganov med porodom in presnovne motnje včasih povzročijo krče pri dojenčkih.

Preberite članek »Krči pri otrocih in dojenčkih«, če želite izvedeti, kako se krči kažejo pri zelo majhnih otrocih in kako se nanje najbolje odzvati.

Zaseg: kaj storiti?

Prva pomoč pri napadu

Če opazite, da ima nekdo napad, ostanite mirni – tudi če je takšna konvulzija celega telesa pogosto zastrašujoč prizor. Napad običajno preneha sam od sebe v nekaj minutah. Veljajo tudi naslednja priporočila:

• Odstranite nevarne predmete, ki so v bližini osebe s krčem, da se ne poškoduje.
• Zaščitite glavo (npr. z blazino).
• Ne držite prizadete osebe.
• V usta ne dajajte predmetov kot podložke (npr. žlice) – obstaja nevarnost poškodbe in bolnik lahko predmet vdihne ali pogoltne.
• Zavarujte dihalno pot tako, da bolnika obrnete v ležeč ali stabilen bočni položaj.
• Pokličite rešilca, če napad traja dlje kot tri minute.

Najbolje je, da ustavite čas, da dejansko ocenite, kako dolgo je napad trajal. V izrednih razmerah občutek za čas hitro izgine.

Zdravstveno zdravljenje epileptičnega napada

V primeru epileptičnih napadov zdravnik poskuša odpraviti vzrok. Na primer, če je hipoglikemija sprožila napad, bo bolnik dobil glukozo (običajno v obliki infuzije). Če je mogoče, bo zdravnik uvedel tudi zdravljenje vzroka nizkega krvnega sladkorja – v tem primeru pogosto sladkorne bolezni.

• Antikonvulzivna zdravila (imenovana antikonvulzivi ali antiepileptiki)
• Izogibanje možnim sprožilcem (kot je prekomerno uživanje alkohola, pomanjkanje spanja)
• Po potrebi kirurški poseg na možganih (redkeje)

Napad: kdaj k zdravniku?

Po prvem napadu – v otroštvu ali odrasli dobi – je vedno priporočljivo obiskati zdravnika. To je edini način za razjasnitev možnih vzrokov in diagnosticiranje morebitnih osnovnih bolezni. Specialist, odgovoren za napade, je nevrolog.

Včasih se prizadeti niti ne zavedajo, da imajo ali so pravkar imeli napad, na primer v primeru absence. Zunanjim osebam, ki opazijo, je najbolje, da to jasno povedo.

Kdaj v primeru epileptičnega napada poklicati rešilca?

Če opazite krč pri drugi osebi, ni nujno, da pokličete rešilca: če veste, da se bolnik že zdravi zaradi krčev in napad po kratkem času preneha sam od sebe, zdravniška pomoč običajno ni potrebna.

V naslednjih primerih pa je vedno priporočljivo poklicati zdravnika:

• Ko se napad pojavi prvič
• Če napad traja dlje kot tri minute (nevarnost t. i. epileptičnega statusa)
• Če se v 30 minutah pojavi več napadov

Če ima kdo od mimoidočih pri roki mobilni telefon ali drugo kamero, je v tem primeru zelo koristno posneti napad: videoposnetek, na katerem lahko zdravnik vidi gibanje in obraz osebe, ki ima napad, je zelo koristen za diagnoza.

Kako nevaren je napad?

Posamezni napadi običajno niso nevarni in bodo minili sami. Življenjsko nevaren pa je epileptični napad, ki traja dlje kot pet minut (status epilepticus). To zahteva takojšnje zdravljenje.

Načeloma je nevarno tudi, če nekdo dobi napad v nevarni situaciji – na primer za volanom avtomobila, pri delu na strehi ali z motorno žago. Epileptiki bi si morali to vzeti k srcu, tudi če je od zadnjega napada minilo že nekaj časa.

Zaseg: preiskave in diagnoza

Najprej zdravnik pojasni, ali je res prišlo do napada. Da bi to naredil, najprej izključi druge vzroke, ki povzročajo podobne simptome. Če je bolnik dejansko imel napad, je treba pojasniti vzrok in po potrebi začeti zdravljenje.

Zelo pomaga že natančen opis simptomov – bodisi s strani bolnika samega bodisi s strani svojcev. Zdravnik bo postavil tudi vprašanja, kot so

• Kako dolgo je trajal napad?
• Kako hitro ste/si je bolnik okreval po napadu?
• Ali obstajajo kakšni dejavniki, ki bi lahko sprožili napad (zvoki, utripajoča svetloba itd.)?
• Ali obstaja že obstoječe ali osnovno stanje (npr. okužba možganov) ali nedavna poškodba glave?
• Ali vi/ali bolnik uživa droge, kot je alkohol? Ali trenutno poteka dvig?

Elektroencefalografija (EEG) se nato uporabi za merjenje in snemanje bolnikovih možganskih valov, da se odkrijejo morebitne nepravilnosti. Zdravnik lahko med meritvijo tudi poskusi izzvati napad – na primer z uporabo določenih svetlobnih dražljajev ali namerno povzroči hiperventilacijo bolnika.

EEG lahko posnamemo tudi v daljšem časovnem obdobju. Možno je tudi snemanje pacienta v tem času (video EEG monitoring), da lahko zdravnik točno vidi, kaj se dogaja ob (morebitnem) nadaljnjem napadu.

Da bi ugotovil morebitne vzroke epileptičnih napadov, lahko zdravnik uporabi računalniško tomografijo (CT) ali slikanje z magnetno resonanco (MRI), da izdela podrobne slike prečnega prereza možganov. Morda je mogoče prepoznati strukturne spremembe (kot so tiste, ki jih povzroči možganska kap ali tumor), ki povzročajo napade.

Morda bodo indicirani dodatni pregledi. Ti vključujejo odvzem in analizo vzorca cerebrospinalne tekočine (lumbalna punkcija), če obstaja sum, da je vzrok za napade okužba možganov.