Sinonim: Valvae cordis
Definicija
O srce je sestavljen iz štirih votlin, ki so ločene med seboj in od posamezne kri plovila za skupno štiri srce ventili. To omogoča kri teči samo v eno smer in samo takrat, ko je to primerno v okviru srce delovanje (sistola oz diastola). Srčni ventili so razdeljeni na dva jadranska ventila in dva žepna ventila.
Anatomija in funkcija
Srčne zaklopke so zasidrane v tako imenovanem srčnem okostju, vlakneni plošči med atrijem in prekatom. So štrleči del endokarda, tj. najbolj notranjo plast srčne stene in zagotovite, da kri lahko teče samo v eno smer (enosmerno) skozi srce. Omogočajo tudi pretok krvi le ob določenih trenutkih delovanja srca.
Delujejo tudi srce. Obstajata dva jadralna ventila (Valvae cuspidales) in dva žepna ventila (Valvae semilunares). Jadranski ventili so znani tudi kot atrioventrikularni ventili (AV ventili), ker se nahajajo med atrijem in prekatom.
Poimenovanje srčnih zaklopk temelji na številu jader. AV ventili preprečujejo pretok krvi iz prekata v preddvor med sistolo, ko je prekat pod napetostjo. Ventili jadra so povezani s papilarnimi mišicami prek kitnih niti (chordae tendineae).
Ti so pritrjeni v steni prekata in zagotavljajo, da ventili ne zapadejo predaleč v atrij, ko se zaprejo in v fazi napenjanja. Dva žepna ventila ali poldružni ventili se nahajajo med prekatom in odtočno posodo. Tako žepni ventili preprečujejo pretok krvi iz dveh velikih plovila v komore po koncu sistole.
Njihovo ime izhaja iz dejstva, da sta vsaka sestavljena iz 3 vrečk ali žepov v obliki polmeseca (polmeseca - polmeseca).
- O trikuspidalni ventil je AV ventil med desni atrij in prekat. (tri- tri, cuspis jadro)
- Bicuspid ventil (bi - dva, cuspis - jadro), imenovan tudi mitralni ventil, se nahaja med levi atrij in prekata.
Dodatna oznaka bikuspidalne zaklopke kot mitralni ventil izhaja iz dejstva, da je z dvema jadroma podoben mitri.
- V desnem srcu je pljučni ventil, ki se nahaja med desni prekat in pljučni trup (začetek pljučnega trakta).
- V levem srcu aortni ventil ločuje levega prekata iz aorta.
Delovanje srca lahko razdelimo na diastola (sprostitev in faza polnjenja) in sistola (faza napetosti in izmeta). V preteklosti se je domnevalo, da bo zaprtje AV ventilov na začetku sistole povzročilo prvega od obeh srčni zvoki. Dandanes pa je splošno sprejeto, da prvi srčni utrip nastane šele po zaprtju AV ventilov, tj. Ko se prekatne mišice napnejo.
Drugi srčni utrip pa je pravzaprav ton zapiranja ventila. Nastane z zapiranjem žepnih zaklopk na koncu sistole, torej po izlivu krvi iz prekatov v pljučni oz. cirkulacija telesa.
- V prvem delu (diastola) srčna mišica se sprosti in atriji se napolnijo s krvjo.
Hkrati tako ventili med atrijem in prekatom (AV ventili) kot tudi ventili med prekati in odtokom plovila (polmesečni ventili) so zaprti.
- Nato se v drugem delu diastole AV ventili (bikuspidalni in trikuspidalni ventili) odprejo in komore se napolnijo s krvjo.
- Sistola se začne s krčenjem (napenjanjem) mišic komore. Sprva se AV ventili zaprejo, da se prepreči povratni tok v atrij.
- Nato se žepni ventili (pljučni in aortni ventili) odprejo in kri prečrpajo v pljučni oz. cirkulacija telesa. Ko so žepni ventili zaprti, se diastola začne znova.
