Predstavitev
Blood je v našem telesu med drugim odgovoren za izmenjavo in transport kisika, oskrbo tkiv in organov s hranili ter za prenos toplote. Neprestano kroži po telesu. Ker je tekočina, mora obstajati način, da jo ustavimo kri pretok na mestu poškodbe.
To nalogo opravljajo t.i. kri koagulacija. V medicinski terminologiji je koagulacija krvi znana tudi kot hemostaza. Preprečuje večjo izgubo krvi iz telesa.
To je kompleksen proces več reakcij, pri katerem igra veliko različnih dejavnikov pomembno vlogo. Poleg razlikovanja med primarno (celično) in sekundarno (plazmatično) koagulacijo krvi je sekundarna koagulacija krvi nadalje razdeljena na notranjo (notranjo) in zunanjo (zunanjo) pot. Oboje vodi skozi različne verižne reakcije, da ustavi pretok krvi.
Trombociti so v glavnem vključeni v ta proces. Notranja koagulacija krvi je del plazemske koagulacije krvi. Nastane stabilna mreža fibrina, ki ustavi krvavitev.
To zahteva aktiviranje različnih dejavnikov. Najprej se aktivirajo trombociti. Ta aktivacija poteka prek stika med trombociti in negativno nabito površino, ki je običajno narejena iz kolagen ali tuje snovi, kot je steklo (npr. pri odvzemu vzorca krvi).
Aktivirano trombociti nato povzroči pretvorbo iz neaktivnega faktorja XII v aktivno stanje. Aktivni faktor XII zdaj aktivira faktor XI in tako koagulacijska kaskada vzame svojo pot. Ta kaskada vedno sledi enakemu vzorcu.
Zaenkrat je zadnji dejavnik notranje koagulacije faktor IX, ki skupaj z drugimi dejavniki, kot je VIII, aktivira zadnji del te koagulacijske poti. Aktivirani faktorji X, V in kalcij tvorijo skupni končni del obeh aktivacijskih poti. Ta kompleks aktivira faktor II, ki ga imenujemo tudi trombin.
Ta končno pretvori fibrinogen v fibrin, ki nato zamreži in tvori mrežo fibrina. V tej mreži trombociti in tudi eritrocitov ujeti v pretok krvi. Tako je dokončno zaprta poškodba.
S krčenjem aktinskih in miozinskih vlaken v trombocitih se rana dodatno krči in krvavitev še dodatno ustavi. To je del primarnega strjevanja krvi. Zunanja koagulacija vodi v bistvu do enakega rezultata kot notranja koagulacija.
Le aktivacija koagulacijske kaskade je drugačna. Če tkivo oz plovila poškodovani, se aktivira inaktivirani faktor III. Ta snov se nahaja v tkivu in končno aktivira faktor VII.
Aktivirani faktor VII končno tvori kompleks z kalcij, ki nato aktivira faktor X. Tako smo že v skupni končni fazi koagulacije. Končno se fibrin proizvaja v več vmesnih korakih.
Tako je, kot že opisano, po nekaj minutah a krvni strdek tvori se tromb, ki ga sestavljajo različne celice krvi, kot so trombociti in eritrocitov. Fibrinski oder služi za zapiranje rane in zaustavitev krvavitve. Zato ne sme ovirati normalnega pretoka krvi in se po določenem času ponovno razgradi.
Ta proces se imenuje fibrinoliza in ga spodbuja encim, imenovan plazmin. Tudi ta encim je pod nadzorom, druge snovi pa ga zavirajo, da preprečijo prekomerno raztapljanje fibrina. Z medsebojnim delovanjem različnih snovi telo zagotavlja, da je mogoče v primeru poškodb ustaviti manjše krvavitve.
