Enterostomija je umetna črevesna odprtina na trebušni steni za začasno ali trajno evakuacijo črevesne vsebine, kot je potrebna za kolorektalno rak bolniki, bolniki z vnetnimi boleznimi, kot so Crohnova bolezen, ali bolniki s črevesnimi šivi. Postopek se običajno izvaja pod splošno anestezijo in je poleg tipičnih anestetičnih tveganj povezan predvsem z nastankom notranjih hernij, čeprav se lahko izkušeni zdravnik temu izogne s posebnimi previdnostnimi ukrepi ukrepe. Enterostomati ostanejo trajno ali pa so v nekaj tednih ponovno postavljeni, zato še posebej, če so namenjeni le začasnemu razbremenitvi pritiska na odsek črevesja.
Kaj je enterostomija?
Enterostomija je umetni odtok črevesja na trebušni steni za začasno ali trajno evakuacijo črevesne vsebine. Enterostomija je medicinski izraz za umetno črevesno odprtino v trebušni steni, ki se uporablja za izločanje črevesne vsebine. V tem kontekstu stoma vedno ustreza umetno ustvarjenemu votlemu organu, ki se odpira na površino telesa. Rdeča in vlažna enterstoma štrli iz trebušne stene in je lahko trajna ali začasna. Zdravnik razlikuje med ileostomati, koekostomati, kolostomati in transversostomati glede na uporabljeni odsek črevesja. Ileostoma je ena najpogostejših oblik in ustreza izstopu iz mošnje. V ta namen se običajno uporablja globoka zanka tankega črevesa, izhod pa je običajno skozi strop desnega spodnjega dela trebuha. Tako ileostomata kot kolostomata - umetni izhod iz reke debelo črevo - je mogoče ustvariti začasno ali trajno. Posebna oblika transversostome je spet umetni izhod iz srednjega dela reke debelo črevo, ki ga je mogoče ustvariti tudi neprekinjeno ali neprekinjeno. Nazadnje je koekostoma iztok iz dodatka. V vseh primerih lahko kirurški postopek za postavitev enterostoma imenujemo enterostomija. Takšno operacijo lahko izvedemo bodisi zaključno bodisi dvojno. Končni postopek je potreben, če je bilo treba pred tem odstraniti dele črevesja. Dvocevna enterostomija pa se pogosto uporablja pri črevesnih šivih, ki zahtevajo začasno olajšanje črevesja. V Nemčiji se ocenjuje, da več kot 100,000 ljudi različnih starostnih skupin nosi enterostomate.
Funkcija, učinek in cilji
Indikacije za enterostomijo lahko vključujejo različne pogoje. Med najpogostejšimi je postopek, ki se izvaja pri disfunkciji črevesja, debelo črevo rak ali pacienti z dedno boleznijo polipov debelega črevesa. Vendar pa lahko na primer zahtevajo tudi karcinomi na drugi lokalizaciji med prsnim košem in medenico mehurja or rak maternice. V določenih okoliščinah je lahko črevo poškodovano tudi zaradi predhodne travme, tako da je moral zdravnik odstraniti njegove dele ali vnetna bolezen, kot je npr. Crohnova bolezen lahko povzročila znatno škodo na določenih predelih črevesja. Operacija poteka pod splošno anestezijo. Pred operacijo zdravnik nariše na pacienta idealen položaj stome, da zagotovi, da odprtina kasneje ne bo povzročala nelagodja, ko bolnik sedi, leži ali stoji. Zdravnik praviloma s pomočjo trebušnega reza, torej laparotomije, prestavi stomo. Če večji kirurški poseg ni potreben, je treba med laparoskopijo, tj laparoskopijo, se uporablja za prenos. V primeru kolostomije se stoma prenese brez napetosti in v rahlo štrlečem položaju v ravno rektusno mišico trebuha. Zdravnik pritrdi mezenterij debelega črevesa na trebušno steno. Če je potrebna ileostoma, zdravnik postavi hranjenje stome noga skozi tanko črevesno izboklino z usmeritvijo navzdol. Skrbi, da stoma štrli več centimetrov nad koža, sicer izločanje Tanko črevo lahko povzroči koža draženje. Terminalni enterostom je prišit na zunanjo stran trebušne stene in običajno ni repozicioniran. Dvocevna stoma se običajno postavi po nekaj tednih, saj je namen tega postopka zgolj razbremenitev črevesja za določeno časovno obdobje. Ta operacija se razlikuje od pravkar opisanega postopka po tem, da se delujoče črevo odstrani iz trebušnega reza in ima ustrezne odprtine za stomo. V primeru dvojnega in končnega enterostoma postavljeni sistem ustreza bodisi enodelnemu ali dvodelni sistem. V enodelnem sistemu je koža zaščitna plošča in torbica tvorita eno enoto. Nasprotno pa zdravnik z dvodelnim sistemom ločeno pritrdi ploščo in vrečko na strop trebuha.
Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti
Poleg običajnih tveganj splošno anestezijo, enterostomija je povezana predvsem s tveganjem za nastanek notranje hernije, to je prehajanje trebušnega tkiva skozi odprtino v trebušni steni. Pri tem lahko pride tudi do premika organov iz trebušne votline skozi stomo. Izpuščeno črevo pa lahko povzroči, da se stoma ne tesno zapre. Če so trebušne gube v sedečem položaju, rane lahko pride po operaciji, ker se izločki zbirajo v gubah. V določenih okoliščinah se stoma po operaciji lahko premakne tudi nazaj v trebuh in tako izgine pod kožo. Čeprav ta tveganja obstajajo, se enterostomija na splošno še vedno šteje za razmeroma varno operacijo in je del kirurške vsakodnevne rutine. Pred operacijo ima glavno vlogo obsežna oskrba bolnika s strani strokovnega osebja. Sem spadajo na primer nasveti za nadaljnje prehrana, ki ga je mogoče ponovno vzpostaviti le počasi in sprva zahteva na primer izogibanje maščobam ali vročim začimbam. Glede na izbrani sistem je stoma pozneje opremljena z odprto ali zaprto vrečko. Odprte vrečke bolnik redno prazni, zaprte vrečke pa zavrže in jih nadomesti z novimi. Ta postopek pacientu vnaprej razloži tudi strokovno osebje. Če je predviden povratni prevoz, je lahko za ta čas dogovorjen sestanek. Premeščeno stomo bodo po operaciji redno preverjali, da ne bo zdrsnila pod nivo kože.