Bipolarne motnje so bile do pred nekaj leti znane kot manično-depresivne bolezni. Prizadeti posamezniki trpijo zaradi ekstremnih, voljno neobvladljivih nihanj v vožnji, aktivnosti in razpoloženju. Ti nihajo daleč zunaj običajnih ravni depresija (izredno depresivno razpoloženje, drastično zmanjšana vožnja) oz manija (neprimerno evforično ali razdražljivo razpoloženje, nemir, pretiran pogon). Verjetnost razvoja bipolarne motnje v življenju je od 1 do 1.6 odstotka. Posledično bo zbolel vsaj eden od sto ljudi. V Nemčiji je prizadetih približno dva milijona ljudi.
Progressions
Prvi znaki bipolarne motnje se lahko pokažejo že v mladosti in se običajno začnejo depresija (60-80 odstotkov). Kljub temu jih ni enostavno prepoznati: izmenjujejo se depresivna in manična stanja.
Vmes lahko simptomi za nekaj časa tudi izginejo. Hitre spremembe simptomov in mešana stanja otežujejo diagnozo. Razlikujejo se tri oblike bolezni, ki so razvrščene kot bipolarne I, II in III:
- Bipolarna motnja I se kaže s depresija in hudo manija.
- Pri bipolarni motnji II manične faze niso prisotne. Depresivnim fazam sledi hipomanična (lažja oblika manija).
- Bipolarna III motnja je znana tudi kot hitro kolesarjenje. Zanj so značilni vsaj štirje nihanje razpoloženja letno.
Poleg tega obstajajo mešane oblike. O tem se vedno govori, kadar se depresivni in manični simptomi pojavijo hitro zaporedoma ali kadar se mešajo tako, da se pojavijo hkrati. Neprehodna sprememba med manijo ali hipomanijo in depresijo se imenuje zamenjava.
Še vedno obstajajo velike pomanjkljivosti pri diagnozi. Bipolarno motnjo pogosto prepoznamo šele po osmih do desetih letih. Če je pravočasno diagnosticiran, je bolnikom prihranjeno dolgo obdobje trpljenja. V mnogih primerih se bipolarna motnja kaže kot vseživljenjska kronična bolezen. Ustrezno zdravljen z zdravili in terapijapa se trpeči lahko nauči živeti s tem.
Sočasne bolezni (komorbidnost).
Zloraba alkohol ali drugo droge je pogost pri odraslih z bipolarno motnjo. Manj pogosta, a precej pogosta je pretirana uporaba zdravil.
Panična motnja in osebnostne motnje so tudi med sočasnimi boleznimi bipolarne motnje. Srce bolezni in rak so tudi pogostejši pri tej populaciji kot pri splošni populaciji.
Tveganje samomora
Pri bipolarnih obolelih je tveganje za samomor večkrat večkrat. Približno vsak četrti oboleli poskuša samomor. Zaradi tega umre približno 15 odstotkov obolelih.
Za posebno tvegane se štejejo depresije, pri katerih pogon še ni ohromljen ali se je že izboljšal. V teh fazah se namen samomora pogosto udejanja v praksi. Mešane epizode predstavljajo tudi tveganje za samomor zaradi obupajočega razpoloženja in izjemno visokih voznih sposobnosti.
