Funkcionalni testi za hernijo diska
Po posvetovanju z zdravnikom in pacientom je treba opraviti orientacijski nevrološki pregled. Med tem pregledom lahko strokovnjak ugotovi, ali in kateri živčni koren je morda zožen. Za preverjanje poti prevodnosti občutljivega živca je treba pobožati okončine.
Ta posebni pregled je treba vedno opraviti v vzporedni primerjavi. Če pride do odstopanja pri vzporednem občutku, poškodbe živcev je mogoče domnevati. Nato je treba preveriti mišično moč najpomembnejših značilnih mišic (mišice, ki jih je mogoče dodeliti hrbteničnemu segmentu).
Na ta način je pogosto mogoče zaznati predvsem hernijo diska, ki je že zelo napredovala in / ali obstaja že dolgo. Poleg tega je mogoče živčni koren stiskanje lahko določimo s preprostim testom. Pri tako imenovanem Lasègue testu je bolnik postavljen na hrbet.
Nato specialist začne počasi upogibati raztegnjeno pacientovo noga v kolčni sklep. Ta test je treba šteti za pozitivnega, če se bolnik počuti bolečina v ledvenem delu hrbtenice pri dvigovanju raztegnjenega noga. Klasični testi živčni koren kompresijo je treba šteti za pozitivno, če bolečina se čuti med pasivnim gibanjem.
Pozitiven Lasègueov znak pa ne pomeni nujno hernije diska. Lasègueov test je običajno pozitiven tudi pri vnetnih procesih na območju meninge (tako imenovani meningitis). Če pa prisotni simptomi kažejo na hernijo diska v ledvenem delu hrbtenice, lahko Lasègueov test pomaga prepoznati prolaps kot tak.
Poleg tega diagnoza suma hernije diska vključuje različne vaje. Te vaje posebej preizkušajo funkcionalnost značilnih mišic najpomembnejših segmentov hrbtenice. Pri bolnikih, ki lahko brez težav hodijo po prstih in petah, je mogoče izključiti ohromelost teh značilnih mišic.
Katere slikovne tehnike so na voljo?
Če se sum o prisotnosti hernije diska potrdi med Zdravniški pregledje treba začeti nadaljnje diagnostične ukrepe. Le slikovni postopki, ki so primerni za hrbtenico in medvretenčne ploščice, lahko brez dvoma pomagajo prepoznati hernijo diska in tako potrdijo sum diagnoze. Vendar pa priprava navadnih rentgenskih žarkov ni koristna pri diagnozi hernije diska.
Za zaznavanje hernije diska je zato treba sprožiti računalnik (CT) ali slikanje z magnetno resonanco (MRI). Zaradi boljše vizualizacije medvretenčnih ploščic slikanje z magnetno resonanco velja za metodo prve izbire pri diagnozi hernije diska. Poleg tega je mogoče s posebnimi testi preveriti prevodnost živcev in mišično moč.
Zlasti tako imenovani elektromiografija (EMG) lahko pomaga ugotoviti, ali so prisotne motnje občutljivosti in simptomi paralize. Tudi elektronevrografija (ENG) velja za primerno metodo pri diagnozi a zdrsnjen disk. Čeprav slikovni postopki veljajo za edini način nedvomnega odkrivanja hernije diska, jih ni treba izvajati kot obvezen postopek, tudi če obstaja sum na hernijo diska.
Še posebej v primeru manj izrazitih simptomov se slike hrbtenice pogosto ne posnamejo. Pri pacientu, ki že trpi zaradi motenj občutljivosti in omejitev mišične moči, postopkov slikanja ni mogoče odpustiti. Konvencionalni rentgenski žarki niso pomembni pri odkrivanju hernije diska.
Razlog za to je, da je mogoče na običajni način oceniti samo kostne strukture Rentgen. Posamezne živčne korenine in medvretenčni disk ni mogoče posneti na ta način. Iz tega razloga odkrivanje hernije diska poteka predvsem s slikanjem z magnetno resonanco (MRI).
MRI se lahko uporablja za vizualizacijo kostnih struktur hrbtenice ter živčnih korenin in medvretenčnih ploščic. Ker priprava MRI pacienta ne izpostavlja nobenemu sevanju, se odkrivanje hernije diska z magnetno resonanco šteje za diagnostično orodje izbire. Načeloma lahko ustrezne strukture prikažemo tudi z računalniško tomografijo (CT).
Med tem pregledom pa je pacient izpostavljen razmeroma visokim odmerkom sevanja. Hernije hernije kot take ni mogoče diagnosticirati Rentgen. Prepoznavanje hernije diska samo z Rentgen iz več razlogov še danes ni mogoča.
Čeprav je hrbtenico mogoče popolnoma prikazati z običajnimi rentgenskimi žarki, je sposobnost ocenjevanja posameznih segmentov hrbtenice omejena le na kostne strukture. Niti živčne korenine niti medvretenčni disk se lahko prikaže s konvencionalnim rentgenom. Za odkrivanje hernije diska pa je treba oceniti vse strukture posameznih hrbteničnih segmentov.
Iz tega razloga se izvajanje magnetnoresonančne tomografije pri diagnozi hernije diska šteje za metodo prve izbire. V tem kontekstu pa je treba opozoriti, da zlasti hernije diski v prsni del hrbtenice (BWS) so pogosto povezane s prejšnjo travmo. V teh primerih lahko rentgenski žarki vsaj pomagajo ugotoviti, ali a Zlom na območju kostnih struktur hrbtenice.
