Medicinska: hipoglikemija
Epidemiologija
Pri diabetikih se hipoglikemija pojavi približno enkrat ali dvakrat na teden. Odgovoren za ureditev kri ravni sladkorja so na eni strani vnos sladkorja s hrano (eksogena zaloga), na drugi strani pa različni hormoni kot insulina in glukagon kot tudi porabo sladkorja v telesu s strani celic. Poleg tega telo lahko tudi samo proizvaja glukozo, kar storimo s pomočjo jetra (shranjevanje glikogena) iz glikogena ali kot nova tvorba.
Če sladkor zdaj zaužijemo s hrano iz prebavil, hormon insulina je reaktivno sprostil trebušna slinavka, ki omogoča absorpcijo glukoze v določene telesne celice. Tam se glukoza uporablja za proizvodnjo energije. Če je kri raven sladkorja je prenizka, hormon glukagon je izpuščen iz trebušna slinavka in povzroča povečanje kri raven sladkorja s pomočjo jetraglikogena ali s tvorbo nove glukoze (glukoneogeneza).
Če povzamemo, lahko rečemo, da krvni sladkor nivo pade, ko telesne celice absorbirajo glukozo za proizvodnjo energije iz krvi. Raven sladkorja se poveča bodisi z vnosom hrane bodisi z dovajanjem glukoze iz jetra. Z Unterzuckerungom je ta mehanizem moten.
Kot odgovor telo sprosti adrenalin, kateholamin, ki povzroči avtonomne simptome (glej spodaj). Iz tega razloga se avtonomni simptomi imenujejo tudi adrenergični. Simptomi osrednjega živca so posledica pomanjkanja glukoze v možganov, kar pomeni, da se izgubi edini vir energije za živčne strukture, kar povzroči motnje v njihovi funkciji.
Drugo ime teh pritožb so nevroglikopenični simptomi (nevroglikopenija = pomanjkanje glukoze v živčnih strukturah). Hipoglikemijo diagnosticiramo na podlagi simptomov in s pomočjo določanja sladkorja v krvi. Če ne sladkorna bolezen pri prizadeti osebi je znan mellitus, vzrok hipoglikemije se dodatno preuči.
Sem spadajo predvsem merjenje glukoze v krvi, insulina v krvi in C-peptid, beljakovina, ki nastaja med proizvodnjo insulina v telesu. Na molekulo insulina nastane ena molekula C-peptida. Če tako inzulin kot C-peptid kažeta povišano koncentracijo v krvi, lahko sklepamo, da hipoglikemijo povzroča preveč insulina, proizvedenega v telesu, ali peroralno absorbirana sulfonilsečnine (antidiabetik).
Za razlikovanje med tema vzrokoma se določita raven sulfonilsečnine in količina proinsulina v krvi. Če je prvi povečan, je možen predhodni vnos zdravil; če se slednja poveča, pride do čezmerne proizvodnje insulina v telesu samem (na primer zaradi insulinom). Če pa ima po drugi strani C-peptid nizko vrednost, obstaja velika verjetnost eksogene ("zunanje") zaloge insulina, ki je povzročila hipoglikemijo.
Diagnozo hipoglikemije lahko dopolnimo s slikovnimi postopki, kot sta računalniška tomografija ali slikanje z magnetno resonanco (za tumorje) in določanjem drugih laboratorijske vrednosti (vrednosti jeter, ledvice vrednosti) ali ravni hormonov (za insuficienco nadledvične žleze ali sprednje hipofize). Prvi znaki sladkorna bolezen je lahko pogosto uriniranje, povečana žeja, pa tudi trajna utrujenost in izčrpanost. Sladkorna bolezen lahko se pojavi tudi pri dojenčkih, malčkih in otrocih, kar se kaže tudi s hudo žejo in pogosto uriniranje.
Lahko tudi njihov dih Vonj odstranjevalca laka za nohte. Tudi sladkorna bolezen lahko prizadene nosečnice, ki pa ne izkusijo tipičnih znakov diabetesa, kot je npr pogosto uriniranje. Več o tej temi: Pogosto uriniranje Če so zgoraj opisani simptomi prisotni pri prizadeti osebi, hipoglikemija ni edini možen vzrok.
Epilepsije (napadi), a kap (apopleksija) ali psihiatrične bolezni (psihoze) so tudi možne. Te je mogoče razlikovati med nadaljnjimi diagnostičnimi preiskavami. Pri diabetikih hipoglikemijo lahko preprečimo z udeležbo na tečaju o bolezni in zgodnjih znakih neizbežne hipoglikemije. Ker obstajajo posamezne razlike v dojemanju teh zgodnjih simptomov, se je tega treba najprej naučiti na treningu. Eden od načinov učenja je vedenjski trening (po Coxu), ki vključuje samoopazovanje, razlago simptomov hipoglikemije in sprejetje protiukrepov (npr. glukoza ali pitje kole / soka).
