Sopomenke
Vestibularni aparat, vestibularni organ, vestibularni organ, vestibularna sposobnost ravnotežja, koordinacija gibanja, omotica, odpoved vestibularnega organa
Predstavitev
Človeški organ ravnotežja se nahaja v Ljubljani notranje uho, v tako imenovanem labirintu. Vključenih je več struktur, tekočin in senzoričnih polj, ki merijo rotacijske in linearne pospeške, da bi ohranili ravnovesje telesa in omogočili prostorsko orientacijo z vzdrževanjem stalnega vidnega polja.
Anatomija
Organ ravnotežja se nahaja skupaj z delom slušnega organa v Ljubljani notranje uho, ki se nahaja v odseku lobanja imenovano petrozna kost. Te strukture so znane kot labirinti, kjer se kostni labirinti razlikujejo od membranskih labirintov. Kostni labirinti so med seboj povezane votline, vdelane v kost.
Začne se z atrijem (vestibulum), ki se nadaljuje naprej v polž (del slušnega organa) in nazaj v polkrožne kanale (del ravnotežnega organa). Ta koščeni labirint vsebuje tekočino, bistro od vode, imenovano perilimfa, v kateri plavajoči membranski labirint plava. Perilimfa sledi strukturi kostnega labirinta in tako predstavlja njegov izhod.
Napolnjena je tudi s tekočino, viskozno endolimfo. Druga delitev labirinta je na vestibularni in kohlearni. Polžnik pripada slušnemu organu, vestibularni pa organ ravnovesje in je sestavljen iz več medsebojno povezanih delov: Arki so pravokotni drug na drugega.
Glede na telesne osi zgornjih 45 stopinj odstopa od srednje ravnine (zrcalne osi telesa tek preko Glava in stopal), zadnjih 45 stopinj odstopa od čelne ravnine, stranskih 30 stopinj pa od vodoravne ravnine. Membranski labirint vsebuje več senzoričnih polj, tako imenovanih senzoričnih epitelijev, ki so odgovorna za pridobivanje ravnovesje parametrov. Pri Sacculus in Utriculus sta to Macula sacculi in Macula utriculi (Macula = pega), ki sta med seboj pravokotni.
V ločnih prehodih so to 3 kristalne ampulare (krista = dimelj). Informacije, pridobljene s pomočjo teh čutnih polj, se posredujejo vestibularni živec, vestibularni živec, s pomočjo čutnih celic in od tam do njegovih živčnih jeder, vertibularna jedra v možganov steblo. Od tam so povezave do možganov (gyrus postcentralis), hrbtenjača, drugi deli možganskega debla, možganov, mišice oči in drugi deli mišic.
- Sacculus (majhna vrečka)
- Utriculus
- 3-obokani kanali = Ductus semicirculares (polkrožni kanali) na zgornji, zadnji in stranski del
Struktura različnih senzoričnih epitelij je primerljiva, razen majhnih razlik. Vedno obstajajo čutne celice lasje celice in podporne celice, v katere so vdelane lasne celice. Vsak lasje celica ima več podaljškov celic, in sicer dolgo (Kinozilium) in več kratkih (Stereozilien).
Ti so povezani s konico na levi, ki si jo lahko predstavljamo kot vrvi podobne strukture med posameznimi cilijami (cilium = cilia). Nad lasje in podporne celice imajo želatinasto maso, ki ima drugačno strukturo, odvisno od svoje lokacije. Nad makulami v sacculus in utriculus je tako imenovana želatinasta statolitna membrana, ki je svoje ime dobila po vdelani kalcij karbonatni kristali (= statoliti).
Celični podaljški lasnih celic štrlijo v to membrano. Niso pa neposredno potopljeni v membrano, so pa vseeno obkroženi z ozkim prostorom, ki vsebuje endolimfo. Kriste ločnih prehodov pa pokriva cupula, prav tako želatinasta masa, v katero štrlijo tudi celični podaljški.
Tako v makulah kot v kristah so lasne celice povezane z vestibularni živec preko sinaptičnih povezav na organu ravnotežja. Senzorični epiteliji so obdani z drugimi epitelija, vendar so višji in štrlijo nad njim. Tudi tekočine, ki so prisotne v labirintu, imajo posebno sestavo.
Perilimfa, ki obdaja membranski labirint, vsebuje vodno tekočino, ki vsebuje elektrolit, podobno tekočini intersticijske tekočine v telesu. To pomeni, da natrijev vsebina je velika, toda kalij vsebina je nizka. Mehanizem nastanka perilimfe ni dobro razumljen; povezava s subarahnoidnim prostorom možganov, ki se nahaja med možgani in meninge, verjetno igra vlogo. Tudi endolimfa v membranskem labirintu je tekočina, vendar v nasprotju s perilimfo vsebuje malo natrijev in še veliko kalij. Endolimfo proizvajajo strukture v vestibularnem labirintu in polžnem labirintu (stria vascularis). Različna vsebina elektroliti (= ioni) je pomemben za vzbujanje senzoričnih celic, ki lahko informacije prenašajo v možgane.
