Artrografija: zdravljenje, učinki in tveganja

Artrografija je invaziven radiologija slikovna tehnika, ki prikazuje mehke tkivne strukture spoji s pomočjo dvojnega kontrastno sredstvo uprava. Diagnostična in diferencialna diagnostična metoda sta zato še posebej pomembni pri vnetnih in degenerativnih boleznih sklepov. Medtem sta se MRI in CT v veliki meri zamenjala artrografija, vendar se artrografija še vedno uporablja za pregled ramenski sklep kljub tem dvema novejšima in še natančnejšima slikarskima metodama.

Kaj je artrografija?

Artrografija je invaziven radiologija slikovna tehnika, ki prikazuje mehke tkivne strukture spoji z dvojnimi kontrastnimi sredstvi. Artrografija je a radiologija postopek slikovnega pregleda. To je še posebej diagnostično in diferencialno diagnostično. V tem invazivnem postopku radiolog pregleda spoji in slike njihovih kostnih struktur, vključno z vsemi strukturami mehkih tkiv Rentgen slikanje. Strukture mehkih tkiv vključujejo predvsem hrustančne sklepne obloge na sklepnih površinah, medzglobne diske in sinovialna tekočina. Poslikajo se tudi sklepne komore, tetivni ovoji in burze. Te strukture vizualiziramo z intravenskim kontrastom uprava, zaradi česar vse fine strukture izstopajo na sliki. Tako prikazane strukture mehkih tkiv na običajnem računalniku ne bi bile vidne Rentgen, vendar bi bili na MRI ali CT slikah. Iz tega razloga je artrografija zdaj skorajda preživela svojo korist z naraščajočo priljubljenostjo MRI in CT.

Funkcija, učinek in cilji

Artrografija vključuje slikanje različnih notranjosti sklepov z njihovimi posameznimi strukturami. Zaradi tega je postopek še posebej pomemben pri vnetnih sklepnih boleznih, kot je artritis ali degenerativne sklepne bolezni, kot so osteoartritis. Postopek pa lahko uporabimo tudi za vizualizacijo deformacij, kot so kolčni sklep displazija. Z artrografijo lahko prikažemo celo travmatične in tumorske sklepne bolezni. Na koncu lahko po tem postopku posnamemo vse sklepe telesa. Vendar se ta vrsta slikanja trenutno najpogosteje izvaja na ramenski sklep. V tem kontekstu lahko slikanje prikaže a izpahnjeno ramo, na primer. Postopek je naveden tudi v impingement sindrom, to je, ko je rama zaradi športne aktivnosti preobremenjena. V impingement sindrom, artrografija prikazuje na primer odebeljen in stisnjen tetiva supraspinatusa to poslabša delovanje ramenski sklep. Artrografija se lahko uporablja tudi za diagnosticiranje rupture mišic ramenskega sklepa. Poleg ramenskega sklepa, sklepi, kot so komolec, zapestje sklep in kolčni sklep kot tudi kolenski sklep, gleženj sklep oz prst na koncu je mogoče tudi slikati sklepe. V večini primerov pa pregled teh sklepov ni potreben, saj lahko MRI ali CT služita istemu namenu. Za izvedbo artrografije se pacient obrne na ustrezno opremljen radiološki oddelek. Radiološko osebje med pregledom strogo pazi na sterilne razmere. Na primer pacientova koža predhodno skrbno razkužimo. Nato zdravnik predre sklepni prostor. Običajno pod fluoroskopijo vanj vbrizga kontrastno sredstvo. Poleg pozitivnega Rentgen kontrastno sredstvo, negativni zrak se običajno uporablja tudi kot kontrastno sredstvo pri artrografiji, kot je na primer pri pnevmartrografiji. Ta metoda dvojnega kontrasta najbolj natančno prikazuje sklep. Po uprava kontrastnega medija se slike posnamejo v dveh ravninah in medicinsko ovrednotijo.

Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti

Pred pojavom MRI, CT in sonografskega slikanja je bila artografija edina možnost za strukturno slikanje mehkih tkiv. To se je od takrat spremenilo in artrografija zato izgublja svojo utemeljitev kot metodo. Danes se za isti namen pogosteje uporablja slikanje z magnetno resonanco ali ultrazvokom. MRI še natančneje prikazuje mehka tkiva v sklepih. Po drugi strani pa je artrografija še vedno standardni postopek za pritožbe v karpalnem in ramenskem sklepu, ki je običajno kombiniran z slikanje z magnetno resonanco ali CT. Poleg tega so tako rentgenski kot MRI in CT postopki na nek način arthografije, ki se danes izvajajo z uporabo kontrastnega medija. Pri rentgenskem slikanju se zrak uporablja kot kontrastno sredstvo za vizualizacijo mehkih tkiv. MRI uporablja a vode-topen kontrastno sredstvo, CT pa uporablja zrak in vode-topno kontrastno sredstvo v kombinaciji. Zdaj redka uporaba dejanske artrografije je nenazadnje posledica tveganj inverzivnega postopka. Praviloma bolnik dobro prenaša postopek; kljub temu se lahko v določenih okoliščinah pojavijo neželeni učinki. Strokovno osebje je glavni pogoj za artrografijo, saj lahko na primer v nesterilnih pogojih pride do hudih vnetij in okužb. Poleg tega lahko ta delni korak povzroči, ker se med postopkom predre sklep z uporabo kontrastnega medija bolečina. S strokovnim, izkušenim osebjem je to tveganje bolečina se zmanjša. V preteklosti je bilo tudi samo uporabo kontrastnih medijev povezano s precejšnjimi tveganji, saj so včasih uporabljali rakotvorne snovi. Danes vodetopni kontrastni mediji so običajno bodisi joda- ali na osnovi gadolinija, ki omejuje škodljive učinke. Kljub temu pa alergijske reakcije na joda ali gadolinij se lahko v redkih primerih pojavi kot kontraindikacija. Poleg tega lahko povzroči kontrastno dajanje slabost or glavobol. Športnih dejavnosti se ne sme izvajati isti dan. Pred pregledom se bolnik udeleži obsežnega informativnega programa pogovor, ki ga obvešča o vseh tveganjih in neželenih učinkih. Na koncu razprave podpiše soglasje. V primeru akutnega vnetje, alergij na kontrastna sredstva in okužb, postopek na splošno ni priporočljiv.

Tipične in pogoste bolezni sklepov

  • Osteoartritis
  • vnetje sklepov
  • Bolečine v sklepih
  • Otekanje sklepov
  • Revmatoidni artritis