Variabilnost srčnega utripa

Sledi ponazoritev merjenja srce variabilnost stopnje (HRV) (sinonim: srčni utrip spremenljivost (HRV)) kot standardni postopek diagnostike avtonomne živčne funkcije. Človeški organizem je ves dan izpostavljen poplavi nenehno spreminjajočih se zahtev okolja fizične in psihosocialne narave. Senzorični organi zaznajo in zavestno obdelajo le zanemarljiv del teh okoljskih dražljajev. V veliki večini primerov ti vplivi iz okolja niti ne dosežejo zavesti, saj jih klasični čutni organi zaradi svoje narave ne morejo zaznati. Nato pridejo do naše zavesti posredno, potem ko povzročijo spremembe v notranjem okolju našega telesa ali v delovanju telesnih organov, ki jih doživljamo kot moteče ali moteče. Ravno zato, ker se vpliv okoljskih dražljajev običajno izmika zavestnemu zaznavanju , skrivajo nevarnost, da je normalna fiziološka ravnovesje naših telesnih organov je mogoče trajno spremeniti in spodbujati razvoj bolezni. Preživetje in delovanje organizma je v veliki meri odvisno od njegove sposobnosti prožnega vzdrževanja fizioloških ravnovesje kljub nenehnemu spreminjanju vplivov okolja. V bistvu torej na dve sposobnosti:

  • Po eni strani prilagoditi telo zahtevam akutnih stresnih obdobij,
  • Po drugi strani pa tudi, da se telo po teh fazah spet spusti v sproščeno stanje počitka, da se lahko obnovi.

Avtonomna živčni sistem (ANS) ima integrirajočo vlogo pri vzdrževanju hemodinamične stabilnosti in zagotavlja vzdrževanje notranje homeostaze človeškega organizma z uravnavanjem kardiovaskularnih, termoregulacijskih, gastrointestinalnih, urogenitalnih, eksokrino-endokrinih in pupilomotornih funkcij. Od natančnega anatomskega nadzora avtonomnih organov telesa po živčnih poteh ANS in širokega spektra funkcionalnih učinkov simpatičnih in parasimpatičnih aktivacij, daljnosežnih patofizioloških učinkov in posledičnih motenj ANS na zdravje, uspešnost in dobro počutje posameznika lahko povzamemo v stavku: Ni bolezni, pri kateri ne bi prišlo do motnje avtonomne inervacije. Vsak organ inervirajo nevroni iz ANS in ga ta uravnava skozi premik simpatiko-vagalnega ravnovesje, motnje avtonomno-živčne regulativne sposobnosti so neposredno povezane z različnimi somatskimi in psihosomatskimi boleznimi ter duševnimi motnjami. Motnje avtonomno-živčne regulativne sposobnosti so prisotne pri:

  • Anksioznost in panične motnje
  • Arteriosklerotične in trombotične žilne spremembe.
  • Sindrom izgorelosti
  • Cefalgija (glavobol)
  • Sindrom kronične utrujenosti (CFS).
  • Depresivno razpoloženje
  • Sladkorna bolezen
  • Funkcionalna dispepsija (razdražljiv želodec)
  • Fibromialgija (sindrom fibromialgije)
  • Srčna aritmija
  • Hipertenzija (visok krvni tlak)
  • Parkinsonova bolezen
  • Ortostatska stresna motnja
  • Vrtoglavica (omotica)
  • Različne oblike somatskih motenj

Indikacije (področja uporabe)

Metoda srce Analiza variabilnosti hitrosti se ne uporablja le pri diagnostiki srca in ožilja, temveč tudi pri številnih drugih kliničnih vprašanjih. Od takrat je HRV med drugim priznan kot neodvisen napovedovalec velikega pomena za tveganje smrtnosti po miokardnem infarktu (srce napad) in kot kazalnik zgodnjega opozarjanja na razvoj diabetična nevropatija.Kardiovaskularni

  • Napovejte tveganje za bolezni kardiovaskularni sistem miokardni infarkt (srčni napad) in nenadna srčna smrt (PHT).
  • Stratifikacija tveganja po akutnem miokardnem infarktu (srčni napad).
  • Merjenje vpliva koronarne bypass operacije.
  • Ocena učinka post-miokardne rehabilitacije.

Sladkorna bolezen in spremljanje zdravil

Živčni sistem

  • Identifikacija posameznikov z večjim tveganjem za Parkinsonova bolezen: Zmanjšano srčni utrip variabilnost je bila povezana s povečanim tveganjem.
  • Analiza srčni utrip variabilnost 15-minutnega EKG lahko olajša diferencialna diagnoza med depresivno fazo bipolarne motnje in glavno depresija; bipolarna motnja je povezana z zmanjšano variabilnostjo srčnega utripa, ker je bipolarna motnja povezana z avtonomno živčni sistem disregulacija, ki traja tudi v depresivni fazi. Podobno je pri bolnikih z bipolarno motnjo dihala sinusna aritmija je bila oslabljena. in oba vnetna parametra interlevkin-10 in MCP-1 (monocitni kemoatraktantni protein-1) v kri so se povečale.

Stres in vsakdanje življenje

  • Evidentiranje posamezne obremenitve in odpornosti na stres
  • Kot nadzorni parameter med fizičnim stresom
  • Nadzor nad učinki spremembe življenjskega sloga, na primer kajenje, alkohol in zdravila.
  • Odkrivanje nevarnosti zaradi starostnih sprememb.

Šport in fitnes

  • Merjenje uspešnosti treninga pri tekmovalnih športnikih.
  • Spremljanje učinka vadbe
  • Nadzor intenzivnosti obremenitve, ki se mu je treba izogniti preobrazba.
  • Prilagajanje intenzivnosti treninga individualni obremenitvi
  • Zaznavanje obdobij povečanega tveganja med fizičnimi stresi.
  • Povečanje motivacije za usposabljanje s spremljanjem napredka