Čutiti veselje do življenja, preprosto biti srečen tukaj in zdaj, to si želi večina ljudi. Toda mnogi svoje želje in pričakovanja previsoko zajebajo in doživijo ravno nasprotno. Vendar je na joie de vivre mogoče vplivati.
Kaj je joie de vivre?
Izraz joie de vivre opisuje neizprosen notranji občutek veselja v življenju. Izraz joie de vivre opisuje neizprosen notranji občutek veselja v življenju. Ljudje to opisujejo drugače. Za nekatere je prijeten občutek notranjega sprostitev, drugi imajo občutek, da lahko izvlečejo drevesa, nekateri to doživljajo kot razkošno energijo. Vsakdo doživi joie de vivre na svoj način. Lahko nastane iz nas samih, ne da bi se zgodilo kaj posebnega, lahko pa je prav tako lahko reakcija na zunanje dogodke, ki jih ocenjujemo pozitivno. Občutek radosti je torej odvisen tudi od naših misli. Čeprav življenjsko radost čutijo in dosežejo vsi različno, jo lahko z aktivnim posredovanjem povečamo. Pri tem je odvisno predvsem od dveh medsebojno povezanih vidikov. Po eni strani določeni pogoji, ki omogočajo brezskrbno življenje (ti pa se od posameznika do posameznika razlikujejo), po drugi strani pa prava stopnja izpostavljenosti tem pogojem. Na primer, če nekdo uživa v igranju tenis, naj oseba to izvaja stanje športnih dejavnosti od časa do časa. Da pa iz tega lahko izhaja uživanje v življenju, je ključnega pomena tudi, da je aktivnost optimalno zahtevna. Na primer tenis partner naj igra na ravni, ki ni preveč dolgočasna (ker slaba) ali prezahtevna (ker zelo dobra).
Funkcija in naloga
Uživanje v življenju je pomemben vir moč in energije v življenju. Otroci v življenju še vedno lahko uživajo v majhnih stvareh. Pri odraslih je občutek veselja do življenja veliko močneje povezan z notranjim odnosom do situacij in njihovim ocenjevanjem. Strahovi, skrbi ali depresivna razpoloženja lahko zadušijo veselje do življenja. Tako je med drugim Glava-nadzorovan in nanj torej lahko pozitivno vplivajo tudi misli, na primer s ponovnim ocenjevanjem situacij. Kdo se ne osredotoča le na negativne stvari, s tem veliko prispeva k duševnemu počutju. Poleg notranjega odnosa obstajajo številne dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na veselje do življenja, npr .:
- Vzemite si čas zase
- Ugotovite, kaj je blizu vašega srce in zabavno. O petju, plesu in poslušanju glasbe.
- Telesna aktivnost
- Branje knjige
- Vključite se v druge ljudi
Obstaja še veliko drugih možnosti, kot so fotografiranje, igranje, ohranjanje stikov s prijatelji in znanci in še veliko več, kajti vsak mora sam ugotoviti, kaj mu prinaša veselje. Pomaga tudi, če se zvečer zavedate lepih trenutkov dneva in jih ponovno pregledate. Pomembno je tudi, da se sprejmemo v lastni individualnosti in se cenimo. Vendar joie de vivre ne more biti stalno stanje. Kdor si bo prizadeval, bo razočaran. Občutki so vedno podvrženi živahnim vzponom in padcem. Ne morejo biti prisiljeni. Del življenja je tudi, da gremo včasih skozi dolino, od koder se nato lahko okrepljeni odpravimo na nove obale.
Bolezni in bolezni
Ko izgubljamo ljudi zaradi ločitve, ločitve ali smrti, je normalno, da začasno ne čutimo več veselja do življenja, ker najprej bolečina je treba obdelati. To lahko traja kar nekaj časa, za nekatere tudi več let. Kronične ali dolgotrajne bolezni močno vplivajo tudi na življenje prizadetih, tako da lahko izgubijo užitek v življenju. Tu bi bilo pomembno najti a ravnovesje to jim daje nekaj pozitivnega, nekaj krepitve onkraj bolezni, da bodo lažje prenašali omejitve, ki jih bolezen prinaša s seboj. Splošna izguba veselja do življenja je običajno znak depresija če nima zunanjih vzrokov. Ko je razpoloženje trajno zamegljeno in notranja praznina in žalost zavzameta večino prostora, vsak človek sčasoma doseže točko, ko mu nič ne prinese veselja. Zdi se, da vse nima več pomena, niti stik z drugimi ljudmi niti hobi, ki je bil vedno zabaven. Izguba veselja v življenju ni brez nevarnosti, kajti življenje, v katerem se radost ne čuti več, vse bolj doživljamo kot sivo v sivi in Brez pomena. Mnogi ljudje nato v takšnih situacijah zaidejo v otipljivo krizo pomena in pomislijo na samomor, saj ne vidijo več izhoda iz spirale navzdol. Tisti, ki so prišli do te točke, običajno ne pridejo iz mračne doline sami, temveč potrebujejo pomoč in razumevanje družinskih članov in prijateljev. Tudi podpora psihologa je v takšnih primerih zelo priporočljiva in koristna. Izgorelost lahko močno vpliva na življenjsko radost. Kdor je prisiljen nenehno presegati svojo fizično ali duševno mejo, je poklicno ali zasebno ustrahovan, je na neki točki izčrpan in nič več ne uživa. Vse, kar je bilo prej zabavno, postane breme. V večini primerov se fizična in duševna izčrpanost združita in prizadeti se počutijo le izčrpani in nimajo več moč da se stvari lotijo na lastno pobudo. Pogosto jim le s strokovno pomočjo uspe z energijo ravnati tako, da v prihodnosti bolj posvečajo svojim zalogam energije in se ne pretiravajo. Underchallenge, tako kot overchallenge, lahko povzroči tudi fizične in duševne simptome in ljudem odvzame življenjsko željo.
