Terapija disleksije

Disleksija, LRS, disleksija, disleksija, disleksija, disleksija, disleksija, disleksija, disleksija, disleksična motnja. Ciljna terapija za obstoječe disleksija se razume kot individualno prilagojena podpora, ki temelji na diagnozi podpore in se nenehno ocenjuje v interesu otroka (= nenehno spremljamo raven posamezne uspešnosti in terapijo prilagajamo spremembam). Terapija se lahko izvaja na različne načine.

Obstajajo možne oblike šolske, obšolske in domače terapije, ki so prilagojene posameznim področjem neuspeha. Poleg tega je pogosto potrebna terapija otrokove psihe, saj lahko pogoste izkušnje neuspeha še dodatno okrepijo strah pred neuspehom. Ni redko za učenje blokade.

Povzetek

Terapija nikoli ne more biti statična, ampak mora vedno temeljiti na diagnozi podpore in s tem na posameznih težavah. Bolj ko smo bili vnaprej posvečeni posameznim težavam, bolj usmerjena je lahko posamezna podpora. V okviru individualne terapevtske usmeritve je treba posebno pozornost nameniti tudi možnim vzrokom.

Zelo pogosto je pojav disleksija ni mogoče izključiti zaradi različnih zaznavnih slabosti. Posledično je treba tudi komponente zaznavanja na poseben način promovirati in usposobiti. Eden govori o kombinaciji simptomov in vzrokov terapije.

Medtem ko terapija vzrokov cilja bolj na raven zaznavanja, se simptomatska terapija začne s simptomi, posledično z napakami, ki so ustrezno razvrščene. Pogosto lahko obema vrstama terapije dodamo tudi psihološko terapijo. To je še posebej priporočljivo, kadar se zdi, da je otrokova psiha že zelo napadena, na primer, ko se kaže pomanjkanje samozavesti in / ali frustracije v šoli.

Vzročna terapija je možna oblika zdravljenja disleksije. Na podlagi dejstva, da se določena področja zaznavanja pri dislektikih pogosto ne razvijajo v skladu s svojo starostjo in so lahko odgovorna za razvoj disleksije, terapija vzrokov poskuša obravnavati prav ta področja. Vzročna terapija je torej predvsem oblika zdravljenja, ki obravnava vzroke za razvoj disleksije. Ker gre za področja zaznavanja na poseben način, gre predvsem za obliko terapije, ki trenira zaznavanje. Ne glede na morebitne uspehe bi bilo treba tukaj omeniti trening centralnega zaznavanja in obdelave po Warnkeju, pa tudi trening percepcije po prof.