Zdravljenje in terapija
Ko je diagnoza shizofrena psihoza je treba zdravljenje začeti čim prej. V tem postopku se uporabljajo podporni ukrepi in zdravila. Farmakološko se dajejo antipsihotiki.
Tu so tipični in atipični antipsihotiki, ki se le malo razlikujejo od mesta delovanja. Praviloma se poskuša uporabiti atipične antipsihotike, kot so kvetiapin, olanzapin ali Risperidon. Če to ne pomaga, lahko poskusite tudi s klozapinom.
Klozapin je zelo učinkovito zdravilo, vendar ga lahko v 1% primerov močno poslabša imunski sistem, tako blizu kri je treba opraviti preglede. Danes se tipični antipsihotiki uporabljajo redkeje, zdravila, kot je Haloperidol, pa se uporabljajo le pri akutnem zdravljenju. Zaradi uspavalnega in pomirjevalnega učinka lahko zdravila z majhnimi odmerki uporabljamo tudi proti nemiru, tesnobi oz nespečnost.
alternativno benzodiazepini na primer lorazepam, ki lahko pomaga tudi pri lajšanju tesnobe. Ker simptome depresije pogosto spremljajo psihotični simptomi, se antidepresivi uporabljajo za zaustavitev depresija. Poleg terapije z zdravili imajo pomembno vlogo tudi drugi ukrepi.
Pri psihoizobraževanju se bolnik poučuje o svoji bolezni in naj bi sam postal strokovnjak za bolezen. Z boljšim razumevanjem je mogoče prilagoditi vedenjske vzorce ali bolje prepoznati zgodnje simptome že zgodaj pred naslednjim akutom psihoza. Vedenjska terapija ali družinska terapija in poklicna reintegracija lahko pomagata k boljšemu spopadanju z boleznijo in zmanjšanju tveganja ponovitve bolezni.
Oblike shizofrene psihoze
Obstajajo različne podoblike, kako shizofreni psihoza lahko nadaljuje. Najpogostejši je paranoičen shizofrenija, zato večina ljudi doživlja tipične simptome paranoične shizofrenije, kot so blodnje oz halucinacije, ko razmišljamo o shizofrenija. Halucinacije so manj pogosti pri hebefrenični shizofrenija.
Tu so v ospredju neprimerna čustva in izreki ter neumno vedenje. Največkrat so to umetniki ali zelo duhovni ljudje, ki se zelo ukvarjajo z religijo ali filozofijo. Pogosto so te teme tudi del psihoze.
Druga oblika je katatonska shizofrenija, kjer so prisotne bodisi prekomerne bodisi zmanjšane psihomotorične sposobnosti. To pomeni, da imajo prizadeti govorno revščino ali zmanjšano gibljivost, v najslabšem primeru ostanejo nekaj časa popolnoma tihi ali togi. Pogosto pa naletimo na nenaravne gibe, kot so nenehno trzanje obraza.
A ravno pri katatonični shizofreniji je lahko tudi obratno. To lahko vodi do agresivnih ali nenadzorovanih gibanj. Včasih obstajajo stereotipi gibanja, kar pomeni, da se gibi nesmiselno ponavljajo znova in znova.
Vsi članki v tej seriji:
