Diagnoza
Motnje cirkulacije v ušesu se ponavadi kažejo z a izguba sluha in / ali z zvoki, kot je sikanje v ušesu. Pomembno je razlikovati med temi kliničnimi slikami in ugotoviti njihove vzroke. Če želite ugotoviti, katera struktura ušesa je odgovorna za izguba sluha, se lahko uporabijo različni testi.
Glasbene vilice lahko pomagajo razlikovati med poškodbami notranje uho or srednje uho. Če so težave z obtočili vzrok za nelagodje, je škoda običajno v notranje uho. Tako imenovani avdiogram lahko pomaga ugotoviti, na katere frekvence vpliva izguba sluha.
To vključuje predvajanje zvokov na določenih frekvencah in glasnosti s slušalkami ter določanje glasnosti, pri kateri jih je mogoče slišati. Pri diagnosticiranju nenadne izgube sluha zaradi motnje krvnega obtoka ne smemo pozabiti na nekatere standardne teste. Določitev kri pritisk je še posebej pomemben.
Zelo visoko ali nizko kri tlak lahko kaže na motnje krvnega obtoka notranje uho, kar bi pojasnilo simptome. Poleg tega je pomembno preučiti kri za nekatere nepravilnosti, saj lahko te na primer kažejo na prisotnost arterioskleroza. Da bi lahko razjasnili ne le lokalizacijo motnje, ampak tudi, če je potrebno, našli posamezen vzrok za izgubo sluha, je treba uporabiti slikovne tehnike. Slikanje z magnetno resonanco (MRI) je najpogosteje uporabljena metoda v ta namen, saj ta diagnostična metoda omogoča "mehko tkivo", kot je npr. plovila in vezivnega tkiva biti posebej dobro upodobljen. Z uporabo kontrastnega medija lahko ocenimo pretok krvi in v določenih okoliščinah ugotovimo motnje krvnega obtoka notranjega ušesa.
Simptomi
Simptomi motnje krvnega obtoka ušesa so običajno izguba sluha in / ali zaznavanje zvokov, kot je hrup. Stopnja izgube sluha se od osebe do osebe lahko razlikuje, vendar običajno prizadene le eno uho. Ker se včasih izgubijo le nekatere frekvence, se zvoki lahko zaznajo le popačeno.
Izjemno je tudi, da se večinoma glasni zvoki dojemajo kot neprijetni. Pogosto je tudi občutek pritiska na prizadeto uho. Od organ ravnotežja se nahaja v neposredni bližini notranjega ušesa, lahko se pojavijo tudi vrtoglavice, ki so povezane z motnjami krvnega obtoka. Tinitus je klinična slika, v kateri prizadeta oseba zazna zvoke, kot je šumenje, ki ne prihaja od zunaj in ga zato zazna le prizadeta oseba.
V bistvu je treba razlikovati med dvema različnima oblikama tinitus: subjektivni in objektivni tinitus. Subjektivno tinitus ne ustvari vir v ušesu in vztraja, tudi če živci ki prenašajo informacije iz notranjega ušesa v možganov so odrezani. Objektivni tinitus lahko pripišemo viru, ki se nahaja v notranjem ušesu.
Tinitus, ki ga povzroča motnja krvnega obtoka, lahko privede do obeh oblik tinitusa. Anomalije v krvi plovila lahko povzroči draženje v notranjem ušesu, ki se nato zazna kot hrup. Če se krvni obtok zmanjša, pa to lahko privede tudi do nenadne izgube sluha in posledično do subjektivnega tinitusa.
Tako kot slušni organ, občutek za ravnovesje se nahaja v našem ušesu. Če pride do premajhne oskrbe organa ravnovesje zaradi motnje krvnega obtoka v ušesu lahko tam pride do resnih poškodb. Te lahko motijo organ ravnovesje in s tem povzročajo vrtoglavico.
Pri omotici simptomov ločimo rotacijsko vrtoglavica, ki se počuti kot na vrtiljaku in ziblje vrtoglavico, ki je bolj podobna občutku na ladji. Pri težavah s krvnim obtokom se lahko pojavita obe vrsti omotice. Zvonjenje v ušesih z motnjami krvnega obtoka je posledica dela ušesa, ki je odgovoren za sluh.
Eden od možnih vzrokov je poškodba slušnega organa zaradi pomanjkanja krvnega obtoka. V tem primeru bodisi živčna vlakna, ki povezujejo senzorične celice z možganov ali pa se lahko uničijo same čutne celice. V določenih frekvenčnih območjih uho potem ne more več zaznati zvokov.