Vzroki
Vzroki za pojav a hrbtenjača vnetje je lahko precej različno. Najpogosteje je vnetje posledica določene okužbe. Na primer okužbe z nekaterimi virusi, ampak tudi bakterije, je lahko vzrok za takšno vnetje.
Nekaj primerov virusnih patogenov, ki lahko povzročijo pojav a hrbtenjača vnetja so Hepatitis C, HIV, herpes simpleks oz vplivajo. Vnetje hrbtenjače lahko tudi po določenih cepljenjih (na primer črne koze cepljenje). Bakterije lahko povzroči tudi vnetje, če hrbtenjača je okužen.
Menijo tudi, da so nekatere avtoimunske bolezni lahko odgovorne za pojav vnetja hrbtenjače. Razlog za to je, da se avtoimunske celice, namesto da bi se branile pred patogeni, usmerijo proti lastnim celicam telesa in tam povzročijo vnetje. Avtoimunske bolezni, kot so sarkoidoza, sistemsko eritematozni lupus (SLE), tako imenovani Sjögrenov simptom oz multipla skleroza (MS) je lahko odgovoren za pojav vnetja hrbtenjače.
In multipla skleroza, razpravlja se tudi o tem, da je pojav razširjenega vnetja hrbtenjače lahko prva manifestacija, tj. prvi znak nastajajoče MS. Pojav idiopatske vnetje hrbtenjače, ki povzroča zgoraj omenjene simptome brez očitnega razloga. Mogoče je tudi idiopatsko, da ni mogoče ugotoviti nobenega očitnega razloga, zakaj pride do takega vnetja. To velja, če ni diagnostično ugotovljen noben vzrok, ki bi se zdel verjeten kot razlaga vnetja.
Na splošno je treba omeniti, da vzrok za večino vnetja hrbtenjače ostaja nepojasnjen tudi po tem, ko simptomi popustijo. Cepljenje je eden največjih dosežkov sodobne medicine in je že rešilo nešteto življenj, zato je priporočljivo izvesti zaščitna cepljenja, ki jih priporoča STIKO (stalna komisija za cepljenje)! Po cepljenju se lahko pojavi tako imenovana reakcija cepljenja s simptomi, kot so bolečine v udih in rahlo povišana telesna temperatura, ki po kratkem času spet izginejo.
To je neškodljivo in celo dober znak, saj kaže na reakcijo imunski sistem cepivu. V izjemno redkih primerih lahko nekatera cepljenja včasih povzročijo resne bolezni, primer tega je akutni demielinizirajoči encefalomielitis ali na kratko ADEM. Zaenkrat še ni jasno, kako in ali je ADEM povezan s cepljenjem, vendar se je po cepljenju pojavil občasno, po okužbah pa veliko pogosteje.
ADEM je avtoimunska bolezen, pri kateri mielinske ovojnice živčnih celic možganov in hrbtenjače napadejo in uničijo, kar lahko povzroči hude nevrološke poškodbe. ADEM se pogosto primerja z MS, vendar se za razliko od MS vedno pojavi v enem napadu. Prognoza je na splošno dobra, v večini primerov se simptomi popolnoma umaknejo, v redkih primerih pa lahko pride do trajne okvare.
Vnetje hrbtenjače je običajno le redko posledica bakterije. Ni dokončno jasno, ali bakterije same povzročajo vnetje v hrbtenjači ali bakterije povzročajo avtoimunsko reakcijo v imunski sistem. To pomeni, da celice imunski sistem se lahko napačno borijo s hrbtenjačo in patogeni in tako povzročijo vnetje.
Bakterijski patogeni, za katere je znano, da povzročajo takšno vnetje, so tuberkuloza patogeni, bakterije borelije, pa tudi tako imenovane mikoplazme. Te je treba zdraviti s posebnimi antibiotičnimi terapijami. Prej ko okužbo odkrijejo, prej lahko pričakujemo hitro ozdravitev.
Virusi predstavljajo drugo možnost infekciološkega vzroka vnetja hrbtenjače. Virusni patogeni so za to bolezen odgovorni veliko pogosteje kot bakterije. Tipično virusi ki so pogosto za njim otroštvo virusi, kot so ošpice in mumps, preko zelo pogostih patogenov, kot so herpes ali virusi Eppstein-Barr, da steklina in virusi HIV.
Naknadno zdravljenje mora biti odvisno od virusa. Nekatere viruse je mogoče nadzorovati, vendar jih ni mogoče ozdraviti. Sem spadajo herpes virusi in HIV.
Mešanice or hepatitis viruse pa telo pogosto lahko v celoti odpravi. Podporna protivirusna zdravila lahko pospešijo postopek celjenja in lajšajo simptome. Multipla skleroza (MS) je kronična vnetna bolezen, pri kateri živčno vlakno plašči osrednjega živčni sistem (možganov in hrbtenjača) se postopoma uničujejo.
Če se taka središča vnetja pojavijo v hrbtenjači, ne da bi bila diagnoza MS že znana, so lahko videti kot ločeno vnetje hrbtenjače (mielitis) in so sprva napačno interpretirani. Tako so simptomi izoliranega mielitisa lahko bodisi zgodnji simptomi prvega ponovitve MS ali pa ravno tako predstavljajo ločeno idiopatsko vnetje hrbtenjače, ki ni povezano z multiplo sklerozo. Za diagnozo je ključnega pomena diagnostika CSF (oligoklonalni pasovi) in dodatna žarišča vnetne demielinizacije v možganov tkiva, ki kažejo na ponovitev multiple skleroze.
