Sindrom roba plašča je poškodba roba plašča. To spremlja možganov škodo. To povzroča predvsem motnje gibanja in občutljivosti nog.
Kaj je sindrom roba plašča?
Sindrom plaščnega roba je zelo redka motnja. Rob plašča je ime, ki je dobilo vzdolžno razpoko možgane. Fissura longitudinalis cerebri je razcep, ki deli reko možgane na pol. The možgane se imenuje telencephalon, dve možganski polobli pa sta desna in leva polobla. Rob plašča poteka centralno nad možganov od spredaj nazaj. Tvori prehod z zunanje na notranjo površino možganov. Rob plašča vsebuje trdo meninge ali encefali dura mater. Njegova naloga je zagotavljati mehansko podporo možganom. Pri sindromu roba plašča pride do poškodbe roba plašča možganske poloble. To pomeni, da je poslabšana funkcionalnost margo superior cerebralis, topi rob na prehodu iz konveksnega dela skorje v medialno površino na polobli. Primarni rezultat je oslabljeno gibanje in občutek v obeh nogah. To lahko povzroči paraparezo in posledično paralizo okončin. Poleg tega pri bolniku obstaja motnja mikcije. To vključuje težave s praznjenjem mehurja.
Vzroki
Najpogostejši vzrok sindroma roba plašča je parasagittal meningiomi. S tem je povezana spastična parapareza nog in nekontrolirana mehurja praznjenje. Meningioma je možganski tumor da se bolniki pogosto razvijejo v odrasli dobi. V večini primerov se diagnosticira med 40. in 60. letom starosti. Ženske so prizadete bistveno pogosteje kot moški. Značilnost a meningiomi je počasna rast možganski tumor in njegov izpodrivajoč videz. Iz tega razloga vzroka simptomov neredko najdemo šele po nekaj mesecih ali letih. Pri sindromu roba plašča sta prizadeti obe možganski polobli. Posledica tega je disfunkcija kortikalnih reprezentativnih polj. Stiskanje meningioma na skorji povzroči kontralateralno ali dvostransko noga parateza. Vendar ima lahko kontuzija možganov in posledična poškodba tkiva druge vzroke. V izjemno redkih primerih je lahko lezija obeh polobel posledica zunanjih vzrokov. Med njimi so na primer pašni posnetki sredi oglišča. Prav tako padajoči predmeti na Glava lahko sproži poškodbe roba plašča. Uporaba sile, na primer s hudim udarcem v oglišče, lahko povzroči tudi poškodbe skorje in roba plašča.
Simptomi, pritožbe in znaki
Simptomi sindroma roba plašča vključujejo predvsem senzomotorično paralizo nog in mehurja disfunkcija. Pri bolniku pride do nenadzorovanega praznjenja mehurja. Poleg tega je bila dokumentirana začetna šibkost dvigovanja stopal. Motnja dvigovanja stopal v fazi zamaha je motena. To omogoča noga da se prosto premikate. Kot pri paratezi nog je lahko prizadeto eno ali obe nogi. Pri nekaterih bolnikih se pojavijo napadi Jacksona. To so žariščni epileptični napadi. Prizadeti so posamezni predeli telesa ali okončine. V skrajnih primerih je lahko prizadeta celotna polovica telesa. Pri sindromu roba plašča se pojavijo dodatne motnje rektum lahko pojavijo. Analogno disfunkciji mehurja se izgubi le prostovoljni nadzor zunanjega sfinktra. Bruto nevrološki primanjkljaji se pojavijo tudi pri sindromu roba plašča. Vse to lahko pripišemo disfunkciji prizadetih možganskih regij.
Diagnoza in potek bolezni
Diagnoza sindroma roba plašča se šteje za zelo težko. Na izpitih ga pogosto spregledajo ali ga v daljšem časovnem obdobju ne prepoznajo ali pravilno ocenijo. Bolezen običajno napreduje v nekaj letih. Počasna rast možganski tumor je eden od razlogov. Poleg tega lezije pogosto podcenjujejo zunanji vplivi in niso dovolj proučene. Med boleznijo je treba razlikovati od sindroma roba plašča hrbtenjača sindrom. Diagnozo običajno postavimo s slikovnim postopkom, kot je slikanje z magnetno resonanco (MRI) .Po vsem tem se določijo struktura in funkcionalna aktivnost skorje ter vidna poškodba roba plašča.
Zapleti
Zaradi sindroma roba plašča običajno obstajajo različne poškodbe in omejitve, ki se pojavijo predvsem v bolnikovih možganih. Zaradi te škode pride do nadaljnjih motenj v občutljivosti in tudi paralize. Ta paralizira torej vodi do omejitev gibanja in drugih omejitev v pacientovem vsakdanjem življenju. Pojavijo se tudi epileptični napadi, kar v najslabšem primeru lahko vodi poškodbe ali smrti bolnika. Zaradi sindroma roba plašča je kakovost življenja prizadete osebe znatno omejena in zmanjšana. Prav tako se lahko pojavi nelagodje med praznjenjem mehurja ali med iztrebljanjem in s tem tudi podobno vodi do duševnega nelagodja. Vendar se duševno nelagodje ne pojavi kot posledica sindroma roba plašča. Zdravljenje sindroma roba plašča se izvaja s kirurškim posegom na bolnikovih možganih. Ker gre za zelo resno operacijo, lahko povzroči tudi različne zaplete. Ni vedno mogoče tumor odstraniti v celoti. V nekaterih primerih je prizadeta oseba nato odvisna od plenic. Sindrom roba plašča na bolnikovo pričakovano življenjsko dobo ne vpliva. Omejitve gibanja je mogoče zdraviti tudi s pomočjo različnih terapij.
Kdaj bi morali k zdravniku?
Motnje v motorični funkciji so znaki obstoječih nepravilnosti. Obisk zdravnika je potreben, takoj ko pride do okvare gibanja ali pojava znakov paralize. V primeru, da je potreben zdravnik bolečina, motnje zaznavanja ali občutek slabega počutja. Za ugotovitev vzroka je treba opraviti nadaljnji pregled. Če mišic za dvigovanje stopal ni več mogoče premikati kot običajno, je priporočljiv posvet z zdravnikom. V teh situacijah prizadeta oseba doživi premik noga in nima nadzora nad okončinami. Za izboljšanje se je treba posvetovati z zdravnikom zdravje tako da se lahko zdravljenje začne takoj. Če se poleg nelagodja v nogah pojavijo tudi nedoslednosti pri odhodu na stranišče, so to nadaljnji simptomi, ki jih mora zdravnik razjasniti. Če sfinktra ni mogoče prostovoljno nadzorovati ali če pri praznjenju mehurja nastopi nelagodje, se je treba posvetovati z zdravnikom. Če podnevi ali ponoči pride do močenja ali iztrebljanja, je priporočljiv obisk zdravnika. To velja tudi za otroke, ki so še v fazi rasti. V primeru napadov krči ali občutek bolezni, se je treba posvetovati z zdravnikom. Če pride do motenj pri opravljanju vsakdanjih nalog ali če počutje znatno upade, se prizadeta oseba posvetuje z zdravnikom in poišče pomoč.
Zdravljenje in terapija
Zdravljenje sindroma roba plašča je individualno, odvisno od vrste poškodbe poloble. Če diagnosticiramo možganski tumor, bolnik operira. V tem postopku mu meningiom kirurško popolnoma odstranijo. Rob plašča oskrbuje sprednji možganski del arterije. Če je ta napajalnik poškodovan, ga poskusimo obnoviti. V primeru mehurja in blata inkontinenco, se zdravilo daje, da bi ga uravnali. Druga možnost je nošenje plenic. Slabost dvigala stopala spremlja ortopedsko. To zmanjšuje nevarnost spotikanja ali padca. Ortoze so na primer lahko individualna podpora. To so funkcionalni električni stimulatorji, ki zagotavljajo stimulacijo površine stopala in mišic. Lahko pa uporabimo tudi nevroimplantat.
Obeti in napovedi
Napoved za manija je pri večini bolnikov neugoden. Če se ne zdravi, ogrozi življenje stanje se pogosto razvije. Nepremišljeno vedenje, večje tveganje za nesreče in huda prekomerna samozavest postavljajo prizadetega v neugodne situacije. Pogosto se pojavijo konflikti, ki pacienta vodijo tudi v pravno in pravno zdravje grožnje. Izvedena dejanja v maničnem obdobju privedejo do dejstva, da je prizadeta oseba onesposobljena. To pomeni, da je obvezno zdravljenje nujno in se lahko začne v najslabšem primeru. V terapevtski in medicinski oskrbi se pritožbe znatno izboljšajo. Pogosto se poleg močnega evforičnega razpoloženja pojavljajo tudi obdobja zelo depresivne energije. Mnogi bolniki so samomorilni, zato je velika verjetnost, da bodo v svojem življenju naredili prezgodnji konec, ki ga izberejo sami. Dolgoročno terapija je potrebno za vzpostavitev stabilnosti zdravje. Če je sprejeta in bolnik pri tem sodeluje terapija, možnosti za ublažitev zdravstvenih nepravilnosti se povečujejo. V optimalnih pogojih obstajajo obdobja brez simptomov, pa tudi bistveno izboljšanje splošne situacije. Lahko se doseže samostojno življenje, tako da prizadeta oseba ni odvisna od nadaljnje vsakodnevne oskrbe. Kljub temu lahko kadar koli v življenju pričakujemo nazadovanje obstoječih simptomov.
Preprečevanje
Osnovni preventivni ukrepe ni mogoče jemati za sindrom roba plašča. Če je vzrok možganski tumor, predhodnega ni terapija ali dokazi, kot je kontaminiran genski material, ki bi ga lahko upoštevali pri tej redki motnji. Ker lahko zunanji vplivi vplivajo na lezije polobel, zaščitni ukrepe lahko vzamete. Še posebej preventivno zaščitno ukrepe je treba jemati med dejavnostmi ali na mestih, kjer padajo predmeti. Vrh lobanja v teh primerih lahko zaščitite s čelado.
Porodna oskrba
Kot pri vseh tumorskih boleznih je tudi pri sindromu roba plašča po zdravljenju sprva potrebno natančno spremljanje. Cilj tega je vzpostaviti in trajno zagotavljati kakovost življenja kljub bolezni. Zato se v primeru možganskega tumorja večkrat na leto v presledkih po nekaj mesecev izvajajo pregledi po negi. Če nepravilnosti niso odkrite, se intervali med naslednjimi pregledi podaljšajo. Ker sindrom roba plašča spremljajo tako hude prekinitve bolnikovega običajnega življenja, je treba v času naknadne oskrbe razviti pogoje, primerne za vsakdanje življenje, da se izboljša pacientova sposobnost obvladovanja situacije. Zdravljenje z zdravili bo še naprej nepogrešljivo za ublažitev katerega koli bolečina ki se lahko pojavijo. Če pa se izven kontrolnih pregledov pojavijo nenavadni fizični simptomi, je treba o tem takoj obvestiti lečečega zdravnika. Tako bo poskrbel za čim hitrejšo okrepitev nadaljnjega zdravljenja.
Kaj lahko storite sami
Ljudje, ki trpijo zaradi sindroma roba plašča, imajo malo možnosti za samopomoč. Če je stanje je posledica možganskega tumorja, je potrebna operacija. V obdobju zdravljenja je treba upoštevati zdravniška navodila za dobro okrevanje. Ker je sindrom huda bolezen, bolnik ne potrebuje le fizičnih rezerv, temveč tudi dovolj duševnih moč za spopadanje z nelagodjem. Za podporo imunski sistem, uravnotežen prehrana bogat z vitamini je dragocen. V celoti se je treba izogibati uživanju škodljivih snovi in toksinov. Zlasti poraba alkohol or nikotin se je treba vzdržati. Čustveno stabilnost lahko spodbujamo z različnimi sprostitev tehnike. Qi Gong, avtogeni trening, joga or meditacija pogosto izkazali za uspešne. Pacient lahko te metode uporablja na lastno odgovornost in na samoodločen način. Redna izmenjava z zaupniki ali skupinami za samopomoč je koristna za številne bolnike. Obravnavajo se izkušnje in svetujejo, kako živeti z boleznijo. Kljub omejenim možnostim bi se moral bolnik ukvarjati s prostočasnimi aktivnostmi, da bi okrepil svoje počutje. Vsakodnevno življenje je treba prestrukturirati tako, da najbolje ustreza pacientovim potrebam. Študije so pokazale, da sta pozitivno razmišljanje in optimističen osnovni odnos v pomoč pri spopadanju z boleznijo.
