Terapija raka ščitnice

Sopomenke v najširšem pomenu besede

Terapija tiroidni malignom, papilarni karcinom ščitnice, folikularni karcinom ščitnice, anablastični karcinom ščitnice, medularni karcinom ščitnice

Terapija

Kirurgija je primarna oblika zdravljenja malignih tumorjev ščitnice. Celoten Ščitnica (= radikalna tireoidektomija) in regionalni limfna vozlišča, tj. tista, ki mejijo na Ščitnica, so odstranjeni. Operaciji sledi terapija z radiojodom v primeru joda-obnavljanje tumorjev.

Cilj te terapije je odstraniti vse joda- odstranjevanje tkiva iz telesa, saj bi lahko katero koli preostalo tkivo ščitnice povzročilo nastanek novih tumorjev. Tri do štiri tedne po operaciji celo telo scintigrafija z majhnim odmerkom radioaktivnega 131 joda se izvaja za odkrivanje ostankov ščitnice, ki hranijo jod in metastaze karcinoma. Temu pregledu sledi terapija z radiojodom: Bolnik je v več odmerkih deležen velikega odmerka 131 joda.

Te se ponavljajo, dokler ni več mogoče zaznati tkiva, ki hrani jod. Radioaktivni jod je shranjen v rak celic, vendar jih ni mogoče uporabiti za proizvodnjo ščitnice hormoni: Zaradi radioaktivnega sevanja uniči celice. Po operaciji in terapija z radiojodom, ščitnica hormoni je treba nadomestiti (= nadomestitev hormona), saj lastna proizvodnja v telesu ni več mogoča.

Stimulacija ščitničnih celic, ki proizvajajo hormone, poteka v zaprti nadzorni zanki: hormon TRH (= hormon, ki sprošča ščitnico) se sprosti iz osrednje živčni sistem in deluje na hipofiza, ki zdaj proizvaja več TSH (= Tiroidni stimulirajoči hormon) in ga sprosti v kri. TSH deluje na Ščitnica: celice ščitnice se spodbujajo k proizvodnji hormoni, tako da T3 in T4 (ščitnični hormoni) se nato sprostijo. Nizka TSH Raven je dosežena z velikim terapevtskim odmerkom ščitničnega hormona T4, tj. z visoko koncentracijo ščitničnega hormona T4 v kri upočasni sproščanje TSH v smislu negativnih povratnih informacij.

Anaplastični karcinomi ščitnice so tumorji, ki ne proizvajajo hormonov in v njih ni joda, zato jih radioidna terapija ne uniči. Po operaciji se opravi zunanje obsevanje, ker so nediferencirani tumorji občutljivi na sevanje. Karcinomi C-celic pa so odporni na sevanje. Radikalna operacija ščitnice je nujna za izboljšanje prognoze za bolnika.