Ščitnica

Medicinska: Glandula thyroidea

• Režnja ščitnice
• Hladen vozel
• Topel vozel
• Vroč vozel
• Cista
• Tumor ščitnice
• Gravesova bolezen
• Hashimotovega tiroiditisa

Definicija

Ščitnična žleza (Glandula thyroidea) je neparna žleza, ki se nahaja na vratu spodaj larinks. Sestavljen je iz dveh režnjev, povezanih med seboj preko tako imenovanega prevlake, ki se razteza na obeh straneh vratu. Po tem spominja na ščit; torej ime.

Imenuje se žleza, ker proizvaja in izloča hormoni. Njegova glavna naloga je uravnavanje energijske presnove in rasti. Na zadnji strani ščitnice ima človek še vedno tako imenovane obščitnične žleze, ki jih je treba ločiti od ščitnice.

Anatomija ščitnice

Ščitnica, ki pri odraslih tehta od 20 do 25 g, je eden od tako imenovanih telesnih endokrinih organov. Njegova (endokrina) glavna naloga je torej proizvodnja hormoni ki se sprostijo (izločijo) v kri. Sestavljen je iz dveh rež, ki se nahajata na obeh straneh sapnika in hrustanca larinks.

V skladu s tem se ti grli hrustanci imenujejo ščitnični hrustanci. Pri moških se kaže kot izboklina na vratuje Adamovo jabolko. Povezovalni del med obema režama je tako imenovani prevlaka.

• Grlo
• Ščitnični hrustanec grla
• Ščitnica
• Sapnik (sapnik)

Poleg tega obstaja tako imenovani obščitnična žleza. Obščitnične žleze so štiri lečasto velike žleze, ki tehtajo približno 40 mg. Nahajajo se za ščitnico.

Včasih še dodaten obščitnična žleza lahko tudi najdete. The obščitnična žleza proizvaja pomemben hormon (obščitnični hormon), ki uravnava kalcij ravnovesje. Anatomija ščitnice

• Zaščitite lopute šobe
• Povezovalni del (prevlaka)

Delovanje ščitnice

Glavna naloga ščitnice je uravnavanje presnove energije. V ta namen proizvede dva hormoni ki uravnavajo bazalno hitrost presnove, tj. energijo, proizvedeno v počitku: Thyroxine (Na kratko T4) in trijodotironin (na kratko T3). Niso le spuščeni v kri na hormon odvisen način, shranjeni pa so tudi v organu v tako imenovanih foliklih.

Folikli so votli prostori, ki jih zapirajo celice z ravno površino (epitelijske celice). Ti pa niso napolnjeni z biološko aktivnim hormonom, ampak vsebujejo predhodnik hormona, ki ga je lažje shraniti, tiroglobulin. Temu pravimo tudi koloid, proizvajajo ga ščitnične celice in nato spustijo v votlino.

Iz teh velikih beljakovinskih molekul (tiroglobulin) nato izločimo potrebno količino hormona encimi po potrebi in sprosti v krvni obtok. Zgradba ščitnice pod mikroskopom

• Epitelijske celice (ploščate)
• Napolnjeni folikli (ščitnični folikli s tiroglobulinom)

Najpomembnejša komponenta ščitnični hormoni is joda, ki se absorbira kot negativno nabit ion, torej kot jodid, v epitelijske celice ščitnice in aminokislina tirozin je povezan. Thyroxine zahteva 4 joda atomov (zato se imenuje tudi tetraiodotironin ali T4; grški tetra = štirje), medtem ko trijodotironin, T3-hormon, zahteva le tri atome joda.

T4 predstavlja hormon, ki ga sprva pretežno proizvaja ščitnica, vendar se v ciljnih tkivih pretvori v desetkrat učinkovitejši T3. To nalogo izvaja encim, imenovan deodaza, ki eno odstrani joda atom iz tirozina naenkrat. T3 sama v majhnih količinah proizvaja samo ščitnica.

Velikost celic, ki obdajajo ščitnične folikle, in stanje napolnjenosti foliklov odražata aktivnost celotnega organa. V otroštvo, potrebnega je veliko hormona, zato so folikli majhni, koloidi revni in obloženi z velikimi epitelijskimi celicami. To je posledica hormona, ki spodbuja ščitnico, da raste in sprošča hormone (Thyroidea stimulirajoči hormon, TSH na kratko), ki ga proizvaja hipotalamus (del možganov) in prek krvnega obtoka pride do ščitnice.

V nasprotju s tem se velike količine hormonov shranjujejo v starosti in ščitnični folikli vsebujejo veliko koloida. (Potrebno je manj hormonov; pri starejših se potreba po energiji temu ustrezno zmanjša.) Zaradi povečane potrebe po energiji, tako mrazu kot tudi nosečnost imajo aktivacijski učinek na ščitnico; toplota ponavadi deluje inaktivirajoče. Nadaljnja naloga ščitnice je uravnavanje kalcij ravni v kri.

Specializirane celice, ki so razporejene med celicami folikla, tvorijo hormon kalcitonin. Ta majhen hormon znižuje kalcij raven v krvi s spodbujanjem vključevanja kalcija v kosti. Tako nasprotuje osteoporoza. Poleg tega zavira celice, ki so naravno odgovorne za razgradnjo kostnega tkiva (in s tem preprečuje prekomerno okostenelost v telesu), saj tudi ti lahko prispevajo k povišani ravni kalcija v krvi. Še en mehanizem Kalcitonina je spodbujanje izločanja kalcija skozi ledvice.