Antibiotik tetraciklin spada v skupino tetraciklinov. Doksiciklin v to skupino lahko vključimo tudi minociklin. Te še posebej znotraj ambulantnega obsega antibiotiki dajejo z veseljem.
Učinek
Tetraciklini zavirajo biosintezo beljakovin bakterije in tako delujejo zaviralno na rast (bakteriostatično). Danes je mehanizem razmeroma dobro raziskan. Predpostavlja se, da se tetraciklini vežejo na tako imenovano 30 S podenoto 70 S ribosomi in s tem zavirajo podaljšanje verige beljakovin.
Področja uporabe
Patogeni spekter tetraciklinov so Chlamydia psittaci, C. trachomatis in mikoplazma. Uporablja se tudi pri zdravljenju Lymska bolezen in v profilaksi malarija.
Stranski učinki
Pritožbe prebavil in poškodbe sluznice opazimo precej pogosto. V redkih primerih lahko to povzroči tako imenovano psevdomembransko kolitis, ki jih je treba nato obravnavati ločeno. Tetraciklini prodrejo v zobe in kosti in se lahko tam odloži.
Razlog je sposobnost oblikovanja kompleksa z kalcij. Odlaganje v kosti in zob je nepovraten in lahko tako privede do motenj rasti kosti in porumenelosti in emajl okvare zob. Pri terapiji s tetraciklini se je treba izogibati soncu, ker je razmeroma pogosto mogoče opaziti povečano svetlobno občutljivost s kožnimi reakcijami (fotodermatoza). Tetraciklini imajo a ledvice in jetra škodljiv učinek, lahko povzroči povečan tlak v lobanja kot tudi omotica in hoja ter stalne negotovosti.
Kontraindikacije
Tetraciklinov se med dajanjem ne sme dajati nosečnost ali pri otrocih, mlajših od osem let, ali v kombinaciji z mlekom, železom in zdravili iz skupine snovi antacidov.
