Triflupromazin: učinki, uporaba in tveganja

Triflupromazin spada v razred nevroleptiki. Zdravilo se kot tako uporablja za zdravljenje psihiatričnih motenj. Poleg tega pa se lahko uporablja tudi v drugih medicinskih specialitetah. V Zvezni republiki Nemčiji se triflupromazin od leta 2003 ne sme več uporabljati ali predpisovati zaradi sprememb zakonodaje o drogah, ker ni odobritve.

Kaj je triflupromazin?

Triflupromazin je zdravilo z nevroleptičnimi in antiemetičnimi učinki. Nevroleptik droge ali snovi so tiste, ki imajo psihotropne učinke, tj. pomirjevalo, antipsihotik ali antiavtizem. Takšni pripravki se imenujejo nevroleptiki in se uporabljajo v psihiatriji za zdravljenje različnih duševnih motenj z zdravili. Iz tega razloga je zdravilna učinkovina triflupromazin razvrščena tudi med psihotropna zdravila ali nevroleptike in je navedena kot taka. Zdravilo je antiemetično, če preprečuje bruhanje. Zaradi svojih antimetičnih lastnosti ima triflupromazin indikacijo tudi zunaj psihiatrije. Leta 2003 pa je zdravilna učinkovina izgubila odobritev v Zvezni republiki Nemčiji, kjer se je tržila pod trgovskim imenom Psyquil. V kemiji ali farmakologiji je triflupromazin opisan z molekularno formulo C 18 - H 19 - F 3 - N 2 - S. V svoji osnovni obliki ima zdravilo moralno masa 352.42 g / mol. Nasprotno pa ima hidrokloridna oblika, ki se prav tako pogosto uporablja, moralo masa 388.88 g / mol.

Farmakološko delovanje

O mehanizem delovanja triflupromazina temelji na svoji lastnosti kot antagonist receptorjev D1 in D2. Tako zdravilo povzroča zaviranje snovi, ki se vežejo na proste receptorje. Poleg tega je bila v literaturi v številnih primerih prepoznana zmerna afiniteta do drugih receptorjev. Zato zaužitje triflupromazina vpliva tudi na druge receptorje. Sem spadajo receptorji D2, 5-HT2, alfa1 in H1. Dokazana je šibka afiniteta do receptorjev M1. Poleg tega je znano, da triflupromazin deluje kot zaviralec kisle sfringomijelinaze. Tako je mogoča njegova uporaba kot FIASMA (funkcionalni zaviralec kislinske sfingomielinaze).

Medicinska uporaba in uporaba

Triflupromazin ima tako nevroleptične kot antimetabolične lastnosti. Kljub temu pa glavno področje uporabe učinkovine predstavlja psihiatrija. Skladno s tem obstaja indikacija za hudo psihoza or halucinacije (zlasti tiste, povezane z shizofrenija) in akutna psihomotorična vznemirjenost. Zunaj psihiatrije obstajajo tudi indikacije za zdravljenje hudih bruhanje, akutna slabostin omotica. V vseh primerih se zdravilna učinkovina daje peroralno v obliki filmsko obložene snovi tablet. Te lahko bolnik jemlje samostojno. Vendar pa za aktivno sestavino veljajo zahteve lekarn in receptov v vseh državah, za katere obstaja odobritev.

Tveganja in neželeni učinki

Triflupromazin lahko povzroči neželene stranske učinke, zato njegovo jemanje ni varno. Če je znana nestrpnost, je treba zdravljenje prekiniti ali popolnoma izpustiti (alergija) na zdravilo. V teh primerih obstaja kontraindikacija. Najpogostejši neželeni učinki triflupromazina vključujejo razvoj srčne aritmije, hipotenzijo, razvoj togosti, akinezije in tremor. Tremor se razume kot nehoteno, strogo ritmično motnjo gibanja, ki jo povzroča neprekinjeno krčenje različnih mišičnih skupin. O togosti se govori, ko se telo strdi ali strdi. Izraz tvori protipostavko prilagodljivosti. Akinezija pa se nanaša na patogeno nepremičnost skeletnih ali srčnih mišic. Poleg tega se je izkazalo, da triflupromazin vpliva jetra encimi. Bolniki z akutno boleznijo jetra škodljive učinke zdravite z zdravilno učinkovino le, če ni na voljo blažjega sredstva. Interakcije s centralno delujočimi snovmi, kot so alkohol so tudi možne. Glede antihipertenzivi, je možno nepričakovano okrepitev učinka. Učinkovitost dopamin agonisti, kot so amantadin, levodopa or bromokriptinpo drugi strani pa je mogoče močno zmanjšati z jemanjem triflupromazina. To velja tudi za antihipertenzivni učinek gvanetidin. Zato mora biti zdravnik vedno obveščen o vseh pripravah. Zaradi tveganja prevelikega upada kri pritisk, je potrebna posebna previdnost tudi pred operacijo. Medicinsko spremljanje bolnika morda potrebna. Količino anestetikov, ki jih je treba uporabiti, je treba ustrezno zmanjšati.