Tremor

Definicija

Izraz "tresenje" izhaja iz latinske besede "tremere", kar v nemščini pomeni trepetanje. Tremor je gibalna motnja, ki opisuje prekomerno gibljivost prizadetega dela telesa. Povzroča ga ponavljanje popadki mišičnih skupin, ki imajo nasprotni učinek, kar povzroči hitro gibanje najprej v eno smer in nato v drugo. Tresenje je razvrščeno glede na različne vidike: glede na amplitudo izpuščaja (grobo ali fino), glede na pogostost (visoko ali nizko frekvenco), glede na čas pojava (v mirovanju, med gibanjem, ko držite roke) in glede na pravilnost (redna ali nepravilna).

Vzroki

Načeloma je rahlo tresenje povsem normalno: struktura živčni sistem temelji na različnih krmilnih tokokrogih, aktivnost živčnih celic pa je podvržena rednim nihanjem. Ta nihanja vodijo do rahlega tresenja rok, na primer pri iztegnjenih rokah. Ta fiziološki tremor je posledica finih, nehotenih, ritmičnih gibov mišic v območju od milimetra do milimetra, stopnjujejo pa ga stres, vznemirjenje ali kofein.

Trema, ko ste pod močno napetostjo, je zato (v večini primerov) popolnoma neškodljiva in predstavlja le intenziviranje tresenja, ki je vedno prisotno. Trema postane patološka šele, ko je zelo huda, tj. Kadar je tremor zelo velik ali kadar se tremor nazaj in naprej pojavi zelo hitro. Tresenje lahko povzročijo različne bolezni.

Pri Parkinsonovi bolezni celice, ki so odgovorne za zatiranje nehotenih gibov, propadejo. Rezultat je tresenje v mirovanju in morda tudi pri ukrepanju, ki je na eni strani bolj izrazito kot na drugi. Če je možganov je poškodovan, usklajevanje motenj vseh gibanj.

Rezultat je nepravilen tremor, ki postane bolj izrazit, ko se približate cilju (tresenje cilja ali namena). Večje količine alkohola začasno onesposobijo možganov, kar ima za posledico namerno tresenje, nekoordinirano hojo in nevarne gibe. Kronična zloraba alkohola uničuje celice možganov in tako vodi do trajnega poškodba malih možganov.

Vzrok za hujšo tremo, kot je običajna, je lahko esencialni tremor, ki skoraj vedno simetrično vpliva na roke in roke in se lahko pojavi tako v mirovanju kot v akciji. Podeduje se v 60% primerov, sicer pa nastane spontano zaradi nepojasnjenih vzrokov. Prizadene približno 1% prebivalstva.

Redka oblika tresenja je ortostatski tremor, ki prizadene predvsem ženske, starejše od 60 let. Po daljšem stoji, noga mišice trepetajo, kar povzroči nestabilno stanje in padce. Psihogeni tremor prizadene roke Glava in je fizični simptom duševne preobremenitve.

Zanimivo je omeniti, da psihogeni tremor popolnoma izgine, ko je moten. Drugi vzroki tresenja so kronični zastrupitev z živim srebrom, Wilsonova bolezen (bolezen skladiščenja bakra), hipertiroidizem or fibromialgija sindrom. Tresenje lahko povzročijo tudi različna zdravila: Teofilin (Na KOPB), ciklosporin A (imunosupresiv), kortizon (imunosupresivno sredstvo), amiodaron (Na srčna aritmija), kalcij antagonisti (npr. za visok krvni tlak), valproat (za epilepsija) in nevroleptiki so med njimi.

Trema je ena od štirih glavnih simptomi Parkinsonove bolezni, skupaj s pomanjkanjem gibanja, zadrževanjem stabilnosti in povečano togostjo mišic. Pri Parkinsonovi bolezni se celice v substantia nigra (črna snov) v srednjem možganu uničijo. Ta regija možganovskupaj z drugimi deli možganov nadzira izvajanje prostovoljne motorične aktivnosti in zatiranje neželenih gibov.

Odmiranje celic v substantia nigra poruši mehanizme nadzora gibanja, zato lahko na primer pride do neželenega tresenja. Parkinsonova trema je trema v mirovanju in zadrževanju, ki postane močnejša, ko je živčna. Običajno prizadene roke, običajno je ena stran bolj prizadeta kot druga.

Pogostnost Parkinsonovega tresenja je približno 4-7 na sekundo, amplituda je srednje amplitude. Tako imenovani pojav zvijanja tablet je posebna oblika mirovanja tresenja rok: Parkinsonov bolnik večkrat drgne palec in kazalec prst skupaj, kot pri zvijanju tablet ali štetju kovancev. V redkih primerih Glava, noge ali brado prizadene tudi Parkinsonov tremor.

Če je brada pri Parkinsonovi bolezni prizadeta, jo zdravniki označijo kot pojav "zajca". Obstaja nekaj zdravil, ki lahko povzročijo tresenje, zlasti če jih jemljete dlje časa ali celo nepravilno (npr. Previsok odmerek). Sem spadajo na primer tako imenovani zaviralci holinesteraze, ki zagotavljajo, da nevrotransmiter acetilholin (snov, ki posreduje prenos informacij prek živci) lahko deluje dlje. Ta skupina zdravil se uporablja na primer pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni.

Druga možna zdravila, ki lahko povzročijo tresenje, so nevroleptiki in antidepresivi, ki se uporabljajo za zdravljenje psihoza, depresija in anksiozne motnje. Adrenalin, amfetamini oz kofein lahko povzročijo tudi tresenje zaradi njihovega aktivacijskega učinka. Nasprotno pa je možen vzrok tudi umik zdravil za zmanjšanje tremorja.

Sem spadajo predvsem zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, ki se uporabljajo za zdravljenje tako imenovanih esencialni tremor, ampak tudi primidon oz gabapentin. Tudi bolezen ščitnice lahko povzroči tresenje. Če je Ščitnica je preveč aktiven (hipertiroidizem), ščitnica proizvede preveč hormoni (zlasti tako imenovani T3 in T4).

To vodi do povečane aktivnosti številnih organov v telesu, kot je srce in tudi mišice. Posledično lahko prizadeti postanejo nemirni in nemirni. To pogosto vodi do trzanje rok in prstov.

Številne oblike tresenja imajo še nepojasnjene vzroke. Vendar obstajajo študije, ki kažejo, da je oblika esencialni tremor zlasti je povezano z dednostjo. Dokazano je bilo, da pri približno 60% ljudi, ki trpijo zaradi tresenja, stanje je tudi družinska lastnost in je zato verjetno podedovana. Zaenkrat še ni jasno, ali je to izključno posledica dednosti.