Terapija
To so le splošne informacije! O terapiji in vseh možnostih terapije se je treba pogovoriti z odgovornim zdravnikom! Niso vsi bolniki primerni za vsako terapijo, zato je vsako zdravljenje odločitev za vsak primer posebej, kar lahko nadalje podpremo s spodaj omenjenimi metodami.
Operacija ali neposredna kemoterapija od peritonej se uporablja le, če so prednosti operacije oz kemoterapija odtehtajo tveganja in posledice metode. Kar zadeva vodo v trebuhu, obstaja nekaj zdravil, ki lahko zmanjšajo pritisk v telesu in delujejo proti povečanemu tvorjenju trebušne tekočine. Nadalje odvajanje trebušne tekočine skozi a punkcija (ascitesna punkcija) lahko tudi zmanjša pritisk v trebuhu in s tem izboljša kakovost življenja.
Praviloma pa po odvajanju trebušne tekočine, ki nastane kot posledica peritonealni rak, se navadno ponovno pojavi nova trebušna tekočina. Dejanski vzrok ni odpravljen. Možno je, da trebuh spet nabrekne takoj po punkcija trebušne tekočine.
Sprememba v prehrana lahko tudi pomaga. Intraperitonealno kemoterapija pomeni, da se kemoterapija daje neposredno v (= intra) peritonej in ne, kot je znano iz drugih tumorskih terapij, preko kri plovila po telesu, da bi prišli do tumorja. Prednost pri tem je zaščita preostalega dela telesa, na katero kemoterapija prek zdravila neizogibno vpliva kri plovilain povečana koncentracija na želenem mestu delovanja, peritonej.
Kemoterapija se začne med operacijo, nato pa se nadaljuje v enoti za intenzivno nego nekaj dni. Razlog za to je, da čeprav lahko v peritoneumu odstranimo vidne tumorske dele, vedno ostanejo posamezne, nevidne tumorske celice, ki lahko nato prerastejo v nove rakave tumorje. Kasnejša kemoterapija skuša preprečiti ta proces z uničenjem teh celic s kemoterapevtskimi zdravili.
Druga nenavadna lastnost te vrste kemoterapije je, da se izvaja s toplimi zdravili pri približno 42 ° C (= hipertermična kemoterapija). Po eni strani ima to prednost, da se tumorske celice zelo občutljivo odzivajo na toploto, po drugi strani pa dodaten učinek, da imajo nekatera uporabljena kemoterapevtska zdravila boljši učinek, če jih uporabljamo ogreta.
Čeprav se zdi, da je ta terapija zelo učinkovita, še zdaleč ni primerna za vse bolnike. Poleg meril, zaradi katerih je zdravljenje neizvedljivo le v veliki meri, obstajajo tudi merila, ki popolnoma nasprotujejo zdravljenju. Merila, ki izključujejo izvajanje zdravljenja že na začetku, so tumorji, ki so že oblikovali hčerinske tumorje zunaj trebušne votline (= oddaljeni metastaze), pa tudi zelo slab general stanje bolnika zaradi na primer izrazite bolezni srca in ožilja ali vraščanja tumorskih celic v trebušno aorto.
Tu tveganja in posledice zdravljenja odtehtajo koristi, ki bi jih lahko imele za bolnika. V primeru relativnih kontraindikacij je treba zdravljenje izvajati le po zelo intenzivnem premisleku: Takšne situacije so na primer zelo velike količine trebušne tekočine (= ascites) ali črevesna obstrukcija ki jih povzroča tumor ali hčerinski tumorji. V teh primerih je pogosto vprašljivo, ali kemoterapija resnično koristi bolniku.
Preden se odločimo za ali proti terapiji, so podrobni pogovori z vsakim pacientom na prvem mestu. Pacient se mora odločiti šele, ko pozna vse argumente za in proti terapiji in jih je tehtal med seboj z zdravniško podporo. Radioterapija je v trebuhu zelo težka.
Radioterapija in kemoterapija napadajo vse celice v telesu, ki se zelo hitro delijo in množijo. Čeprav imajo tumorske celice to lastnost še posebej izrazito, vse celice sluznice v usta in prebavil, pa tudi lasje imajo tudi to lastnost. Sevalna in kemoterapevtska sredstva ne morejo razlikovati, ali so celice tumorske celice ali ne, zato na vse te celice delujejo nefiltrirano.
Da bi radioterapijo da bi čim manj poškodovali organe brez tumorjev, mora biti območje mogoče zelo natančno razmejiti. V trebušni votlini pa je to težko nemogoče, saj sta tako črevesje kot peritonej nenehno v gibanju zaradi črevesja. Zato ni mogoče posebej ciljati na peritoneum, ki nato vse bolj prizadene zelo občutljive črevesne celice in jih nepreklicno poškoduje.
Načeloma operacija za zdravljenje peritonealni rak je tudi možno. V tem primeru pa je treba upoštevati obseg okužbe. Če gre za metastazo drugega tumorja in so prizadeti tudi drugi organi poleg peritoneuma, operacija na splošno ni potrebna, poudarek pa je na kemoterapiji na osnovi zdravil.
If metastaze najdemo le na peritoneumu, lahko razmislimo o kirurškem odstranjevanju peritoneja. To je velika operacija, ki jo je treba izvesti odkrito. Neredko se med operacijo odstranijo organi, povezani s peritoneumom.
Vranica, žolčnik, membrana ali celo delov črevesja ni mogoče vedno ohraniti na ta način. Slednje pogosto privede do tega, da pacientu ostane samo umetni odvod črevesja, tako da je mogoče odstraniti vse prizadete odseke črevesja. Če se odloči v prid kirurškemu zdravljenju, se lahko hkrati začne s kemoterapijo.
Po operaciji je pomembna tudi dolgoročna spremljajoča kemoterapija. Zagotoviti mora, da se vse degenerirane celice, ki še ostanejo v telesu, uspešno uničijo. Operacija peritoneuma se izvaja v specializiranih centrih za onkološko operacijo trebuha. Preden se odločite za ta resen postopek, je treba upoštevati bolnikovo starost, sočasne bolezni in napovedne možnosti za ozdravitev. Če gre za koncept zgolj paliativnega zdravljenja, tj. Cilj ni zdravljenje, temveč čim večja odsotnost simptomov in najboljša možna kakovost življenja, kirurško zdravljenje na splošno ni potrebno.
Vsi članki v tej seriji:
