Zdravljenje sindroma vratne hrbtenice je običajno sorazmerno težko, zlasti v primeru a kronična bolezen vzorec. Tako različni so vzroki in napredovanje bolezni, toliko različni so tudi terapije, ki so namenjene bolnikom, da vodijo bolečina-prost vsakdan. Zlasti pri kroničnem poteku sindroma vratne hrbtenice je zdravljenje lahko zelo težko in pogosto le kombinacija različnih oblik terapije vodi do uspeha.
V akutnih ali podakutnih primerih se zdravljenje običajno začne z proti bolečinam. V ta namen pripravki iz skupine nesteroidnih antirevmatikov (NSAID), kot so ibuprofen or diklofenak so še posebej primerni. Če pa bolečina je še posebej slabo, včasih se kdo vrne tudi na centralno učinkovito proti bolečinam (analgetiki), na primer tisti iz skupine morfijev, pri čemer je treba biti previden pri jemanju, da ne sprožimo odvisnosti.
Tilidin oz tramadol Tu se pogosto uporabljajo (Tramundin®). Vendar vse proti bolečinam je treba jemati le dlje časa po posvetovanju z lečečim zdravnikom ali družinskim zdravnikom, saj povzročajo neželene učinke, kot so zgaga ali škoda na notranjih organov, ki ga je treba nato preprečiti (npr. z jemanjem tablet za zaščito pred želodec iz acidoza). Še posebej v primerih hude mišične napetosti, mišične relaksante se uporabljajo poleg zdravil proti bolečinam, ki sprostijo mišice in lahko tudi razbremenijo bolečina.
Sem spadajo Sirdalud®, diazepam, tolpizeron in flupirtin. Obstaja tudi možnost jemanja antidepresivov, ki imajo določen učinek odvajanja bolečine in lahko tako zmanjšajo uporabo klasičnih zdravil proti bolečinam. Poleg zdravljenja z zdravili je pri sindromu vratne hrbtenice velik pomen tudi fizioterapija.
Fizioterapija in manualna terapija sta pomembni sestavni deli zdravljenja sindroma vratne hrbtenice. Skupna cilja obeh ukrepov zdravljenja sta trajno olajšanje bolezni bolečina, ki jo povzroča vratna hrbtenica sindrom z znižanjem mišičnega tonusa v napetih mišicah, pa tudi s stabilizacijo vratne hrbtenice s ciljno usmerjeno izgradnjo mišic. Do leta 1994 se je fizioterapija imenovala fizioterapija.
Vključuje konzervativno zdravljenje telesa s pomočjo tako imenovanih zdravil, ki se uporabljajo zunaj. Izraz pravno sredstvo v osnovi zajema različne snovi, materiale in postopke, ki imajo a zdravje-pospeševalni učinek. Zdravila, ki se uporabljajo v fizioterapiji, so predvsem toplota, mraz in pritisk.
Fizioterapija se najpogosteje uporablja pri zdravljenju ortopedskih bolezni. Tukaj je zdravljenje bolečine v hrbtu, pa tudi zdravljenje pritožb vratne hrbtenice, je na prvem mestu. Pri zdravljenju sindroma vratne hrbtenice ločimo kratkoročne in dolgoročne cilje.
Kratkoročni cilji vključujejo predvsem lajšanje bolečin, uravnavanje mišične napetosti v vratu, ramen in hrbta ter povečanje Glava mobilnost. Dolgoročni cilji vključujejo zlasti zdravljenje bolezni, pa tudi ohranjanje delovne sposobnosti prizadete osebe. Te cilje dosežemo s pomočjo različnih metod.
Aktivne metode, pri katerih mora prizadeta oseba sodelovati, se razlikujejo od pasivnih metod. Med aktivne metode spada na primer gibalna terapija (nazaj v šolo) in dihalna terapija. Pasivne metode vključujejo sporočilo, termoterapija (uporaba mraza in toplote), hidroterapija (uporaba vode) in fototerapija (uporaba kratkovalovne svetlobe).
Fizioterapijo predpiše zdravnik po diagnozi in pri tistih z zakonsko določeno zdravje zavarovanje običajno financirajo zdravstvene zavarovalnice. Manualna terapija je poddisciplina fizioterapije. Manualna terapija se ukvarja s prepoznavanjem in zdravljenjem motenj ali blokad v spoji hrbtenice.
Cilj je odstraniti obstoječe blokade, da bi se izognili nepravilnim zaporedjem gibanja v sklepu in posledični posledični škodi. Pritisk se hitro in močno izvaja na spoji in so "postavljeni na svoje mesto". Na ta način se lajša bolečina in odpravljajo omejitve gibanja. Na manualno terapijo gledamo kritično v predelu vratne hrbtenice. V najslabšem primeru, če zdravljenje izvajamo nepravilno, lahko poškoduje kri plovila in grlo in tako vodijo do resnih kliničnih slik, kot je a kap.
