Ekstrasistola po športu
V mnogih primerih je natančna časovna korelacija pojava ekstrasistole že lahko pomaga pri zožitvi možnih vzrokov. Na primer, izrazito pomanjkanje spanja ali huda prekomerna utrujenost lahko privede do razvoja ekstrasistole tudi pri pravzaprav popolnoma zdravem človeku. Drug posebej pogost vzrok za ekstrasistole pri zdravi osebi je povečana aktivnost vagusnega živca.
Ta živec je odgovoren za inervacijo srce mišic in lahko privede do ekstrasistole med športom in po njem. The vagusnega živca velja za največji živec tako imenovanega parasimpatikusa živčni sistem (mirovalni sistem) in lahko zato še posebej močno vpliva na srce stopnja med športom in po njem. Ta pojav je posledica prekomernega povečanja impulzov, ki vodijo od živca do srce.
Po športu telo poskuša preklopiti iz aktiviranega stanja (simpatični sistem) v način mirovanja (parasimpatični sistem). Glavni živec počivalnega sistema se torej vse bolj aktivira. Ljudem, ki po športu ponavadi izkusijo ekstrasistole, je priporočljivo, da počasi prenehajo s telesno aktivnostjo.
Na ta način prehod iz simpatičnega v parasimpatičnega živčni sistem je lahko veliko bolj urejen in zmanjša se tveganje za nastanek ekstrasistole. Fizični, psihološki ali socialni stres lahko vsi prispevajo k razvoju ekstrasistole. Stres je alarmna reakcija telesa na določene situacije.
Telo se pogosto odzove s povečano aktivnostjo avtonomije živčni sistem in tudi povečana aktivnost endokrinih organov. To vpliva tudi na telesni elektrolit in hormon ravnovesje, zato negativni občutki, kot so tesnoba, depresija in zatirana agresija vodijo do povečanih ekstrasistol. Toda tudi pozitiven stres (eustress), na primer pred rojstvom otroka, lahko povzroči povečano vznemirjenost telesa.
Na splošno lahko povzamemo, da lahko kakršen koli stres, bodisi pozitiven stres (eustress) ali negativni stres (disstres) zaradi različnih mehanizmov povzroči ekstrasistole. Zlasti bolniki s srčnimi nevrozami imajo pogosto težave z ekstrasistolami, saj plačajo posebno pozornost na lastni srčni utrip in zato bolj verjetno opazijo ekstrasistole kot nenevrotični bolniki, po drugi strani pa so zaradi nevroze nenehno v stresu, ki lahko povzroči nadaljnje ekstrasistole. Še posebej med nosečnostlahko pride do povečanega pojava ekstrasistol. Ti lahko povzročijo neprijeten občutek, vendar so običajno neškodljivi, še posebej, če ne povzročajo simptomov, kot je omotica.
Kot smo že omenili, lahko ekstrasistole sprožijo različne stvari, kot so premalo spanja, stres ali hormonska nihanja. Vsi ti dejavniki se lahko pojavijo med nosečnost in vsi favorizirajo pojav ekstrasistol. Še posebej na začetku in koncu leta nosečnost, ekstrasistole so razmeroma pogoste.
Kljub temu pa tudi v primeru ekstrasistol med nosečnostjo pogosto ni mogoče najti jasnega vzroka. Če bi ekstrasistole trajale dlje ali če je z njimi povezan neprijeten občutek, lahko določimo ravni ščitnice in elektrolitov ter napišemo EKG za prepoznavanje iztirjenja elektrolitov oz. hipertiroidizem kot vzrok za ekstrasistole in za izključitev organskega vzroka. Nato bi jih lahko zdravili z zdravili.
Vendar je terapevtsko okno med nosečnostjo ozko, zato je treba skrbno pretehtati vsako novo predpisovanje zdravil. Če se več ekstrasistol pojavi neposredno drug za drugim, naj družinski zdravnik preventivno napiše EKG. Ekstrasistole po nosečnosti pogosto spet izginejo, lahko pa tudi ostanejo prisotne, vendar so nato pogosto oslabljene in manj pogoste.
Poleg drugih poživil, kot so kofein or nikotin, povečano uživanje alkohola lahko povzroči tudi ekstrasistole. Če obstaja sum, da je ekstrasistole predvsem posledica povečanega uživanja alkohola, se je treba alkoholu nekaj časa izogibati. Poleg prekomernega uživanja alkohola umik alkohola lahko tudi zaradi stresa sproži ekstrasistole pri odvisnikih.
V tem primeru je treba v odvzemni kliniki pregledati morebitne ekstrasistole, da se izključi organski vzrok. V primeru supraventrikularnih in ventrikularnih ekstrasistol mora biti cilj izogibanje snovem, ki lahko sprožijo te ekstrasistole. Če je razvoj ekstrasistol povezan z uživanjem kofein, nikotin, alkohola ali mamil, se tem stimulansom ne smete izogibati
Izogibati se je treba tudi situacijam, ki so bile po ustreznem samoopazovanju opredeljene kot vzroki za nastanek ekstrasistol. 1. terapija Supraventrikularne ekstrasistole (SVES) Supraventrikularne ekstrasistole ne zahtevajo zdravljenja, če je bolnik zdrav in se ne pritožuje zaradi nadaljnjih pritožb. Če je bolezen srca mogoče prepoznati kot vzrok za supraventrikularne ekstrasistole, bi moral biti cilj srčno bolezen zdraviti vzročno, tako da tudi ekstrasistole izginejo.
Poleg tega kalij ravnovesje je treba preveriti, saj lahko odstopanja od norme sprožijo tudi supraventrikularne ekstrasistole (SVES). Zdravila, ki delujejo na srce, na primer pripravke digitalisa, je treba prilagoditi tudi, če se bolnik pritožuje nad ekstrasistolami. V redkih primerih lahko tudi supraventrikularne ekstrasistole sprožijo palpitacije (tahikardija) Ali atrijsko fibrilacijo.
V tem primeru je potrebno zdravljenje z zaviralci verpamila ali beta. 2 Ventrikularne ekstrasistole Ventrikularne ekstrasistole pri zdravih osebah tudi ne potrebujejo zdravljenja. Zlasti ena oblika ventrikularne ekstrasistole, ki spet izgine s povečanim stresom (zaviranje prekomerne vožnje), je razvrščena kot posebej neškodljiva in je zato ni treba zdraviti.
Če pa se bolnik pritoži zaradi omejitve črpanja delovanje srca s strani ekstrasistol kljub pomanjkanju organskega vzroka ali pa se počutijo subjektivno prizadeti, je indicirana terapija z zdravili. Če pa ventrikularne ekstrasistole povzroča organska bolezen srca, je potrebna vzročna terapija osnovne bolezni. srčni napadna primer treba je izvesti hiter revaskularizacijski ukrep, na primer s hitrim posegom v laboratorij za kateterizacijo srca, tako da na srčni mišici ne ostane trajna poškodba brazgotinastega tkiva, ki bi lahko sprožila ventrikularne ekstrasistole. Podobno kot supraventrikularne ekstrasistole lahko tudi ventrikularne ekstrasistole povzročijo magnezijev in kalij neravnovesja.
Če je to opredeljeno kot vzrok, se magnezijev in kalij ravni je treba nastaviti na zelo normalno raven v serumu, tj. na raven, ki je na zgornji meji norme. Poleg tega je treba izključiti tudi zdravila kot vzrok za nastanek ventrikularnih ekstrasistol, ki delujejo na srce. Zlasti med terapijo s pripravki digitalisa se v predhodno poškodovanih srcih pogosto pojavi preveliko odmerjanje, ki lahko nato spet sproži ekstrasistole.
Ne smemo pozabiti, da bolj kot je srce poškodovano, manj prenaša pripravke digitalisa. Zato lahko pomaga zmanjšati digitalni odmerek, tako da ventrikularni ekstrasistoli izginejo. Terapija z antiaritmiki je indicirana le, če ima bolnik večje tveganje za nenadno srčno smrt.
To se lahko zgodi, če bolnik trpi zaradi ventrikularne fibrilacije. Izbrana skupina zdravil so zaviralci beta. Poleg tega se lahko vsadi defribilator (ICD), da se zmanjša tveganje za ventrikularno fibrilacijo ali nenadno srčno smrt. Praviloma pa implantacija a spodbujevalnik je potreben le v primeru zelo hudih motenj ritma, ki običajno ne vključujejo ventrikularnih ekstrasistol.
Vsi članki v tej seriji:
