Znano je, da učenec se spremeni takoj, ko se sooči z visoko ali slabo osvetlitvijo. Učinek se na primer pojavi, ko nekdo pride iz svetle dnevne svetlobe v temno sobo. Na ta način se oko vedno prilagodi svojemu okolju. To je refleks zenice, znan tudi kot prilagoditev svetlobe ali teme, ki se pojavi, kadar mora oko zaščititi mrežnico, znano tudi kot mrežnica, pred pretirano izpostavljenostjo svetlobi. Refleks poteka nezavedno in se uporablja tudi na medicinskem področju. Standardni diagnostični postopek v nujnih primerih je učenec preskus. To naredimo z uporabo svetilke ali zenice, da preizkusimo, kako oko reagira. Ker zenicni refleks nadzoruje možganov, to omogoča diagnozo možganske aktivnosti in zavesti za boljšo oceno pacientove stanje.
Kaj je refleks zenice?
Zenice refleks, znan tudi kot prilagoditev svetlobe ali teme, se pojavi, kadar mora oko mrežnico, imenovano tudi mrežnica, zaščititi pred preveč svetlobe. The učenec je vizualna odprtina očesa, skozi katero svetloba vstopi v notranjost očesa. Vidna sprememba velikosti zenice, ko vanj vstopi svetloba, je refleks iris. V učenični refleks so vključeni tretji možganski in optični živci. V mrežnici poteka sprejem dražljaja. V tem procesu lahko učenec zoži ali razširi in uravna svetlobo, ki vpada skozi iris mišice. Z različno osvetlitvijo oko še naprej poskuša ustvariti slike. Velikost zenice s tem prilagodi iris, kot zaslonka fotoaparata, do prevladujočih svetlobnih razmer. To se zgodi takoj, ko fotoreceptorji mrežnice zaznajo svetlobo. Mrežnica je senzorično področje očesa in se uporablja za zaznavanje vseh svetlobnih dražljajev. Ima vidni in slepi del. Med svetlobo se zenica nikoli ne more popolnoma zapreti; namesto tega je vizualna odprtina v močnih svetlobnih pogojih izjemno zožena, kar imenujemo mioza. Nasprotno, ko se zenica razširi, gre za midriazo. Ti procesi potekajo biokemično v senzoričnih celicah, ki so nato stožci in palice mrežnice. V tem procesu gama celice prenašajo informacije o vpadu svetlobe preko optični živec na jedrno področje srednjega možgana, kjer so nato vlakna povezana, da tvorijo refleks. Ko govorimo o inervaciji, govorimo o oskrbi z živci na organe ali tkiva. Zenica se razširi zaradi simpatične inervacije mišice dilatator zenice. Ta mišica leži na pigmentnem lističu šarenice in služi kot antagonist mišice zenice sfinkterja, ki pa je odgovorna za zožitev zenice. V tem primeru pride do parasimpatične inervacije. Mišička sfinkter zenice se nahaja v zadnjem delu strome šarenice in ima mrežasta vlakna. V tem primeru se refleks irisa običajno pojavi v obeh očesih hkrati, tudi če svetloba vstopi le v eno od dveh zenic.
Funkcija in naloga
Mrežnica je opremljena z različnimi svetlobno občutljivimi celicami, ki pa se odzivajo na različna spektralna območja. Zato oko ne more samo razlikovati med svetlobo in temo, temveč tudi izvaja naravno belo ravnovesje. Tako nepregledna sprememba barvne temperature okolja slabovidna oseba skoraj ne opazi. Učenec ne reagira samo z refleksom, ko nanj pade svetloba. Učenec se tudi razširi ali zoži droge ali jemljejo zdravila, zato nam lahko zenicni refleks veliko pove o stanju zavesti zadevne osebe. Na primer, zenicni refleks je hudo oslabljen tudi, kadar oseba hudo trpi Glava rane. V komatoznih stanjih ali ob nastopu klinične smrti odziv zenic ne pride več. Če refleks na kateri koli zenici ne uspe, je to lahko tudi posledica a možganov tumor oz možgansko krvavitev.
Bolezni in stanja
Motnje zenicnega refleksa so v aferentni in eferentni obliki. Aferentne motnje refleksa zenice so motnje, ki vključujejo prenos signala od očesa do očesa možganov. Različne motnje vključujejo obratno pot, moten prenos signala iz možganov v oko. Pri aferentnih motnjah, npr optični živec je poškodovana, takoj ne pride do takojšnje reakcije zenic, takoj ko v prizadeto oko zasije svetloba. Podobno, če je prizadet eferentni ud, zožitev zenic ne pride več. Tako je lahko na primer, če pride do poškodbe tretjega lobanjskega živca, ki je med drugim odgovoren tudi za gibanje zrkla. Poškodba mrežnice pa privede do nepravilne reakcije širine zenice, saj oddajanje prejetih svetlobnih dražljajev ne poteka več. Če je optični živec je poškodovan, se zenica ne odzove več na spremembe svetlobnih dražljajev. To se lahko zgodi pri patoloških spremembah v možganih plovila, prav tako pri tumorjih, ki ležijo na vidnem živcu ali v bližini in tam izvajajo pritisk. Prav tako se takšna škoda pojavi pri bolezni multipla skleroza. Različne motnje lahko motijo tudi mišice in živci. Mišice prilagajajo zenice, živci pa te mišice oskrbujejo. Če je prisotna motnja, so učenci neenaki in medicina to imenuje anizokorija. Na primer, desna zenica je lahko razširjena, medtem ko je leva zožena ali normalna. Obstajajo tudi motnje v mišicah, ki uravnavajo širino zenice. To lahko povzroči zunanja poškodba ali bolezni, kot je sladkorna bolezen or Lymska bolezen. Parasimpatična inervacija pa je običajno motena, kadar poškodbe živcev je prisoten. V medicini se to imenuje pupilotonija. Tudi tu se zenice lahko spremenljivo širijo. Vzrok je napačno usmerjena inervacija zenicne mišice. Če je simpatična inervacija motena, gre za Hornerjev sindrom, ki se običajno pojavi enostransko. Simptomi vključujejo miozo, povešanje vek, ali zrklo, ki je uvlečeno daleč v orbito. To se nato imenuje enophthalmos.
