Enterobacter je ime, ki je bilo dano skupini bakterije ki spadajo v zelo veliko število družin Enterobacteriaceae. Gre za skupino po Gramu negativnih, pahljačastih paličastih oblik bakterije ki živijo fakultativno anaerobno in so del črevesna flora v črevo. Nekaj vrst je patogenih in lahko povzročajo meningitis, dihalni trakt okužbe in okužbe sečil.
Kaj so enterobakteriji?
Enterobacter je po Gramu negativna vrsta, običajno pahljačaste oblike bakterije v zelo veliki družini Enterobacteriaceae. Bakterije so skoraj povsod prisotne in so del zdravih črevesna flora v človeškem črevo v povezavi z drugimi bakterijami. Vendar pa njihov delež v skupnem znesku črevesna flora je le približno 1 odstotek. Večino energije bakterije pridobivajo iz organskih snovi, ki jih razgradijo in z uporabo fermentacije 2,3-butandiola proizvajajo energijo v anaerobnih pogojih. V aerobnih pogojih lahko pridobivajo energijo z oksidacijo organske snovi in njeno razgradnjo do ogljika dioksid in vode. Značilnost vseh vrst Enterobacter je, da nobena od njegovih presnovnih poti ne proizvaja kisline kot so mlečne oz ocetna kislina. Nekaj vrst Enterobacter je patogenih in se pojavljajo kot povzročitelji sečil in dihalni trakt okužbe. V zelo redkih primerih lahko tudi povzročijo meningitis. Večina vrst Enterobacter je bodisi nepatogenih bodisi fakultativno patogenih, če v nekaterih okoliščinah vstopijo v krvni obtok ali notranjih organov neposredno ali če imunski sistem je oslabljeno ali umetno zatirano (potlačeno). V zadnjih letih so vrste Enterobacter vedno bolj prepoznane kot osebe, ki prispevajo k bolnišničnim okužbam (bolnišnične okužbe).
Pojav, porazdelitev in značilnosti
Gram negativni Enterobacter iz družine Enterobacteriaceae so prevzeli številne habitate, kjer obstajajo kot prosto živeče bakterije. Tako imenovani madež po Gramu, ki sega danskemu bakteriologu Hansu Christianu Gramu, se uporablja za razvrščanje bakterij v gram pozitivne in gram negativne vrste. To je posebno obarvanje, ki pod svetlobnim mikroskopom zagotavlja informacije o tem, ali je bakterijska stena sestavljena iz ene plasti mureina (peptidoglikana) ali več plasti. V prvem primeru obarvanje reagira gram-pozitivno, v drugem pa gram-negativno. Enterobakter najdemo v hrani, v rastlinah, v tleh in v vode. Kot črevesne bakterije običajno živijo v povezavi s številnimi drugimi bakterijskimi vrstami. Paličaste bakterije vrste Enterobacter so zelo majhne, s premerom od 0.6 do 1.0 mikrometrov in dolžino od 1.2 do 3.0 mikrometrov. Njihova skupna značilnost je peritrično bičevanje, to je bičevanje po celotnem telesu, ki ga kažejo skoraj vse vrste Enterobacter. Bičevje, imenovane tudi bičevi, so sestavljene iz nitastih struktur, s katerimi se bakterije lahko aktivno premikajo s pomočjo propelerjev. Druga značilnost, ki služi tudi ločevanju posameznih vrst, so tako imenovani antigeni, ki jih Enterobacter predstavlja na svojih bičevih. V večini primerov gre za antigene tipa H, ki so sestavljeni iz termolabilnih bičkov beljakovin in ki jih bakterija lahko predela, da bi se izognila imunski sistem kolikor je le mogoče. Antigeni povzročajo imunski odziv v obliki specifičnih protitelesa ki se lahko vežejo na antigen in sprožijo nadaljnje imunske odzive. Nekatere vrste Enterobacter se lahko zavijejo s kapsulo sluzi polisaharidi da bi se izognili napadu makrofagov in s tem fagocitozi. Posebnost zdravila Enterobacter je njihov metabolizem, ki jim omogoča pridobivanje energije prek aerobnega dihalnega cikla (citratni cikel) ali prek anaerobne fermentacijske presnove. V slednjem primeru alkoholi in butandiol nastaneta kot presnovna produkta. Enterobacter lahko uporablja citrat kot podplat ogljika vir. Zaradi kemoorganotrofnega življenjskega sloga je Enterobacter kot črevesna bakterija videti rahlo parazitski do nevtralen. Zlasti uporaba neprebavljenih ostankov hrane v debelo črevo utemeljuje predpostavko, da bakterije ne povzročajo nobene škode človeškemu metabolizmu in tudi ne parazitsko izvlečejo hrano, saj kakršne koli "uporabe ostankov" v debelem črevesu zaradi pomanjkljive absorpcijske sposobnosti debelega črevesa ni mogoče opredeliti kot parazitsko epitelija.Bakterije iz rodu Enterobacter, ki tvorijo del črevesne flore, lahko načeloma razvrstimo med nepatogene ali fakultativne patogene, razen če naletimo na oslabljeno ali umetno zatirano imunski sistem (imunosupresija) in vstopijo v krvni obtok, prek katerega lahko okužijo druge organe.
Pomen in funkcija
Enterobacter živi v črevesju v povezavi s številnimi drugimi bakterijami in drugimi mikroorganizmi. Enterobacter je tako del zdrave črevesne flore. Kot splošni sistem je črevesna flora pomembna zdravje-povezane naloge in funkcije. Prebavo podpira encimska razgradnja nekaterih sestavin hrane in spodbuja se črevesna peristaltika. Oskrba telesa z vitamini kot je tiamin, riboflavina, B12 in druga pomembna mikrohranila je še posebej pomembna za zdravje. Poleg tega zdrava črevesna flora modulirajoče vpliva na imunski sistem. Imunski sistem je nenehno izzvan in ga držimo "v gibanju". Alergijske reakcije in avtoimunske reakcije se običajno zmanjšajo. Zelo težko je ugotoviti, kakšen delež pozitivnih lastnosti črevesne flore lahko pripišemo računu Enterobacter. Zelo verjetno je, da koristne lastnosti nepatogenih ali edinih fakultativno patogenih vrst očitno odtehtajo sicer parazitski življenjski slog.
Bolezni in bolezni
Nekatere podvrste Enterobacter, kot so E. aerogenes, E. cloacae in Cronobacter sakazakii, lahko v redkih primerih delujejo kot povzročitelji okužb dihal ali sečil, če so prisotni ugodni pogoji za okužbo in je hkrati imunski sistem oslabljeno ali umetno zatirano. V nekaterih primerih je bil Enterobacter opredeljen tudi kot povzročitelj meningitis. V bolnišnicah so poročali o bolnišničnih okužbah, povezanih z nekaterimi vrstami zdravila Enterobacter. Upoštevanje osnovne higiene bistveno zmanjša tveganje za okužbo. Pod osnovno higieno je mišljeno predvsem umivanje rok po odhodu na stranišče. Tudi higienski pogoji v kopalnici in stranišču so del osnovne higiene. V primeru kontaminirane hrane segrevanje na vsaj 70 stopinj ubije Enterobacter in povzroči, da bakterije postanejo neškodljive. Osnovni nadzor nad bakterijami Enterobacter ni priporočljiv, saj so Enterobacter običajen del črevesne flore in ni dovolj znano, ali in, če da, kakšne koristi imajo za človeka. Zlasti posebni učinki nepatogenih vrst Enterobacter na črevesno peristaltiko, presnovo lipidov in ogljikovih hidratov ter elektrolite ravnovesje niso bili temeljito pojasnjeni.
