Degenerativna bolezen hrbtenice

Sinonimi v širšem pomenu

  • Bolezni hrbtenice, povezane z obrabo
  • Obraba hrbtenice
  • Degeneracija hrbtenice,
  • Degeneracija hrbtenice
  • Obraba hrbtenice
  • Sindrom ledvene hrbtenice
  • Sindrom vratne hrbtenice,

Definicija

Degenerativni (povezani z obrabo) bolezni hrbtenice (težave s hrbtom) vključujejo več kliničnih slik, ki se lahko pojavijo ločeno ali skupaj in katerih skupna značilnost je starostna. Najpogosteje je prizadeta ledvena hrbtenica. Degenerativne bolezni hrbtenice (težave s hrbtom) so v bistvu

  • Stenoza hrbteničnega kanala (zožitev hrbteničnega kanala)
  • Spondilartroza (artroza majhnih vretenčnih sklepov = fasetni sindrom)
  • Spondiloza Osteohondroza (obraba medvretenčnih ploščic in teles vretenc)
  • Degenerativna spondilolisteza (Pseudospondylolisthesis = zdrs telesa hrbtenice)

Anatomija

Hrbtenica je sestavljena iz vretenc, medvretenčnih ploščic (= medvretenčnih ploščic) in pripadajočih vezi, katerih naloga je povezati in stabilizirati hrbtenične strukture. Človeška hrbtenica je sestavljena iz 33 - 34 teles vretenc, ki se razlikujejo glede na različna področja odgovornosti. V skladu s tem ločimo sedem vratnih vretenc tako imenovane vratne hrbtenice, dvanajst prsnih vretenc tako imenovane prsne hrbtenice, pet ledvenih vretenc ledvene hrbtenice, pet sakralnih in kokcigealnih vretenc. Zadnja dva zgoraj navedena vretenca se združita v starosti od 20 do 25 let in tvorita sacrum in kaktus. Hrbtenica tvori tako imenovano hrbtenični kanal v katerem je hrbtenjača se nahaja.

Patologija

Obraba medvretenčni disk se začne že v dvajsetih letih 1920. stoletja osebe. Lahko privede do izbočene ali hernije diska (med. Nucleus pulposus prolapsus ali NPP).

Naraščajoča izguba vode medvretenčnih ploščic vodi do zmanjšanja višine medvretenčnega dela telesa (osteohondroza). Posledice so preobremenitev majhnega vretenca spoji, nepravilno delovanje hrbteničnih vezi in plazeča nestabilnost hrbteničnega gibalnega segmenta, sestavljenega iz dveh teles vretenc in medvretenčni disk med njimi. Osnova in zgornje plošče teles vretenc so zaradi spuščenih izpostavljene večjemu stresu medvretenčni disk.

Telo na to reagira s stiskanjem kosti na območju teh struktur (skleroterapija), kar lahko vidimo na rentgenskih žarkih. Telo poskuša preprečiti plazečo se nestabilnost hrbtenice z ustvarjanjem kostnih pritrditev na telesa vretenc (osteofiti eksofiti), ki iščejo oporo v okolici. V zelo napredni nestabilnosti se lahko razvije ukrivljenost hrbtenice zaradi obrabe, kar še dodatno oslabi statiko hrbtenice (degenerativno skolioza).

Spremenjena statika hrbtenice spremeni tudi izvorne točke in pritrditev mišic in vezi hrbtenice, pri čemer se nekatere mišice in vezi preveč približajo in skrajšajo, druge pa preveč raztegnejo. Oba dejavnika vodita do oslabitve teh struktur zaradi izgube funkcije. Lahko se razvije boleča mišična trdota (mišične trde napetostne miogeloze).

Neskladen položaj telo vretenc spoji v odnosu drug do drugega vodi do prezgodnjega hrustanec odrgnine skupnih partnerjev. Isti procesi, ki so dobro znani pri kolenskem oz kolčni sklep artroza nato se pojavijo. To vodi do vnetja sklepov, otekanja in odebelitve kapsul in še hitreje kot pri velikih spoji, do deformacije sklepa. Splošna slika vretenčnega sklepa artroza (spondilartroza = fasetni sindrom). Premiki v telesih vretenc, ki jih povzroča nestabilnost (Spondilolisteza-pseudospondylolisthesis), zadebelitev vretenčnih sklepnih struktur, kostna hrbtenični kanal pritrditve, izbokline diskov in zadebelitev vretenčnih vezi (ligamentum flavum) lahko na koncu privedejo do znatnega zoženja hrbteničnega kanala (stenoza hrbteničnega kanala) in pritisnili na hrbtenjača samega sebe ali odhajajočih živčnih korenin.