Depresija pri otrocih

Predstavitev

Depresija pri otrocih je psihološka motnja, ki pri otroku vzbuja opazno znižano razpoloženje. Ta bolezen lahko povzroči psihološke, psihosocialne in fizične simptome, kar ima lahko resne posledice za otroka. Depresija je lahko vodilni simptom ali del širšega duševna bolezen. Začetna manifestacija je možna že od dojenčkov. Depresija pri otrocih je resen problem, zato se je treba že zgodaj posvetovati z zdravnikom.

Vzroki

O vzroki depresije pri otrocih so zelo raznoliki in jih lahko vidimo na primer v biokemičnih procesih, psiholoških in socialnih dejavnikih ter genetski nagnjenosti. V otroštvo, ki je čas ranljivosti, osebnostnega razvoja, usmerjenosti in razvoja družbenega življenja, prevladujejo nepravilnosti v psihosocialnih izkušnjah otroka. Tu so omenjeni najpogostejši in najresnejši razlogi, ki kot vzroke puščajo odprte nadaljnje možnosti.

Številčno pogosta ločitev / ločitev staršev v industrializiranih državah, ki otroku odvzame njegovo zaščitno okolje. Tu so lahko v ospredju tudi družinski spori in težave. Izguba enega od staršev in posledično težaven obstoj napol sirote / sirote sta otroka v zgodnjih letih soočila z velikimi stresnimi situacijami in poiskala včasih zapleteno rešitev problema.

Poleg tega je vsak proces umiranja bližnje osebe potencialni razlog. Poleg tega se lahko otrok s spolno zlorabami, ki jih zlorabljajo, sooči z eksistencialno nevarno situacijo. Tudi drugačnost lastne osebnosti v šoli lahko vodi v depresijo z rednim zavračanjem in ustrahovanjem.

Odvisno od osebnega ozadja, odvisno od družbenega okolja, prezgodaj nosečnost ali stik z alkoholom in mamili lahko privede do zavrnitve in je osnova za duševna bolezen. Kot potencialni vzrok bi lahko opredelili tudi nizek dohodek staršev. Obstoj fizičnega oz duševna bolezen staršev je resen vzrok za otroštvo depresija. V tem kontekstu je sedanja in prejšnja depresivna epizoda enega od staršev povezana s povečanim tveganjem, da bo tudi sam otrok postal depresiven.

Simptomi

Tipičen spremljevalec simptomi depresije in otroštvo se lahko prenese na otrokovo starost. To pogosto povzroči zapoznelo stanje fizičnega in duševnega razvoja. V hudih primerih lahko opazimo ponovitev vedenjskih vzorcev mlajših let.

Razvojni primanjkljaj spremljajo in ga lahko povzročijo tudi redne motnje hranjenja in spanja glavoboli in želodec bolečine To pogosto povzroči preveč ali premajhna teža. Motorične in jezikovne sposobnosti stagnirajo ali celo nazadujejo.

Sposobnost pozornosti je običajno močno zmanjšana. Spremenjeni razvojni napredek ima za otroke iste starosti velike razlike. Nizka stopnja neodvisnosti, zaupanja in zanimanja za nove stvari sledi nenehni otožnosti in tesnobi.

Tudi socialni stiki z otroki iste starosti trpijo in vodijo v osamljenost. Občutek krivde in pogosta samokritičnost sta močno izražena in lahko privedeta do napovedi ali v zelo izrazitih primerih celo do poskusov samomora. Agresivno vedenje v kontekstu depresije je večplasten simptom in je lahko usmerjeno proti drugim ljudem, sebi ali predmetom.

Razlogi so lahko visoke čustvene, socialne in z uspešnostjo povezane zahteve in ustvarijo na videz neobvladljivo stanje. Pogosta osamljenost in nenehno preiskovanje samega sebe v omenjenih okoliščinah pogosto vodi do agresije. Ti se lahko na primer končajo z vandalizmom, spopadi ali poskusi samomora.

Slednje je pri otrocih pogosto od pubertete naprej. Motnje spanja in depresijo lahko običajno opazimo skupaj. Značilna značilnost je zgodnje zbujanje zjutraj, pa tudi nemiren spanec ponoči.

Dolžino in kakovost spanja prizadeti lahko zlahka ocenijo. Spremembe v psihi so lahko precenjene in povzročajo skrb in strah za lastno počutje, kar je vzrok motenj spanja. Poleg tega k takšnim nepravilnostim prispeva vztrajno napeto duševno stanje.

Sistem sporočilnih snovi v možganov tudi v ospredju. Ker neuravnotežen nadzor nekaterih hormoni je ponavadi vzrok za depresijo in je ta disregulacija pomembna tudi za ritem spanja, oba se običajno pojavita skupaj. Ta tema bi vas lahko tudi zanimala: Motnje spanja Dokazano je, da se nočne more in motnje spanja pogosto pojavljajo v depresiji.

Razdražljivo, tesnobno in depresivno vedenje, ki se pojavi med epizodo depresije, pogosto podpira razvoj nočnih mor. Na splošno dekleta pogosteje trpijo zaradi zgoraj omenjenih neželenih sanj kot fantje iste starosti. V kontekstu depresije pa se lahko tveganje za poskus samomora močno poveča, če otrok kot spremljajoči simptom prijavi nočne more.

Zato je nujno, da se razjasnijo pogoste nočne more (več kot dve na teden). Droge, ki jih otrok jemlje, jih lahko tudi povzročijo. Zato je treba razjasniti izvor nočnih mor.

Nehoteno hujšanje je zelo nespecifičen simptom mnogih bolezni. Brez namerno strogega prehranjevalnega načina življenja zdravnik vedno prisili, da sedi in opazi. Izguba teže je posledica določene kakovosti in manifestacije bolezni.

Spremembo telesne teže v okviru duševnih bolezni lahko pogosto povzroči moten apetit. Depresijo v otroštvu pogosto spremlja bolečine v trebuhu, zaprtje (zaprtje) ali driska in motnje spanja, poleg depresivnega razpoloženja pa lahko povzroči tudi spremembo prehranjevalnih navad. Spremljevalni simptomi pogosto preprečujejo redno vsakodnevno rutino in tako med drugim preprečujejo zdrav in razdeljen vnos hrane čez dan.

Otroci, ki v mladosti trpijo za depresijo, pogosto menijo, da niso pripravljeni na čustvena in socialna pričakovanja, ki so jim postavljena. Tako se konstruktivna interakcija s sošolci v tej situaciji pogosto ne zdi resnična. Otrok pade v izolacijo.

Brez vključevanja drugih ljudi iste starosti za soočanje z lastnim stresom v šoli to hitro povzroči izgubo motivacije. Poleg tega je navdušenje nad prej zanimivimi temami vse težje in se lahko zunanjemu svetu predstavi kot spomin motnja. Zmanjšana sposobnost koncentracije prizadetega učenca pogosto povzroči padec uspešnosti v šoli.

To poslabšanje običajno najprej opazijo starši in učitelji. Zato ima lahko redno izpraševanje otrokove občutljivosti v šoli glede depresije preventivni učinek. Pomanjkanje pogona se šteje za zmanjšano ali manjkajočo sposobnost človeškega pogona.

Nagon je osnova vseh akcij in ga je mogoče razumeti kot voljo ali sposobnost. Služi za izvajanje dejavnosti za doseganje potrebnih in prostovoljnih ciljev. Med drugim depresijo povzroča pomanjkanje pogona in jo tako tudi definira.

Ločiti je treba med občasnimi in trajnimi brezvoljnostmi. Če se pojavi dlje časa, lahko privede do zanemarjanja samega sebe in družbenih stikov. Pri izraziti simptomatologiji vodi do opuščanja potrebnih vsakdanjih dejavnosti, kot je samooskrba.

Sem spadajo med številnimi drugimi dejavnostmi vzdrževanje socialnih stikov, osebna higiena, prehrana ali poklicne dejavnosti. Tako lahko pomanjkanje zagona v kontekstu depresije za posameznika ima daljnosežne posledice. Značilna značilnost depresije je tudi izrazitost pomanjkanje koncentracije.

Vendar se ti sprva zdijo zelo nespecifični in vprašanje izvora otroka pomanjkanje koncentracije pogosto ni umeščen v kontekst bolezni. Motnje koncentracije lahko vidimo na primer v tem, da tega, kar smo pravkar doživeli ali kar smo prebrali, ni več mogoče reproducirati. Če to traja nekaj dni ali tednov, prizadet otrok zaide v situacije, ki se jim zdijo zelo neprijetne.

V kontekstu depresije ti hitro privedejo do dvoma vase in do izpraševanja lastne inteligence. Vendar se občasna šibkost dneva, ki se občasno pojavlja pri vsakem človeku, razlikuje od motnje koncentracije, povezane z boleznijo. To je zelo odvisno od drugih dejavnikov, kot so spanec, prehrana in stres. Zato je zelo pomembno, da si podrobneje ogledamo trenutne spremljevalne okoliščine, v katerih se otrok znajde v trenutni življenjski situaciji.