Most (pons) je ventralno štrleči del reke možgansko deblo. Leži med srednjim možganom in medullo.
Kaj je most?
Most (iz latinskega "pons") je del človeka možganov. Skupaj z možganov, pons je del zadnji možgan (metencefalon). Tudi površen pregled možganov razkriva most kot precej izrazito dvignjeno prečno izboklino. Nahaja se med srednjim možganom (mezencefalon) in medulo (mielencefalon) ter skupaj z obema v osrednjem živčni sistem tvori možgansko deblo od možganov.
Anatomija in zgradba
Most je razdeljen na sprednji del - podnožje (lat. Pars basilaris pontis) - in zadnji del - pokrov mostu (lat. Pars dorsalis pontis). Na dnu sta dve vzdolžni izboklini. Skozi oba prehaja tako imenovani piramidalni trakt (glavni del sistema za nadzor gibanja, tractus pyramidalis). V utoru na sredini (lat. Sulcus basilaris) teče arteria basilaris, ki je pomemben dotok za oskrbo kri v možgane. V prerezu možganov je jasno vidna povezovalna črta obeh polovic (raphe), ki jo prečka množica živčnih vlaken. Trapezno telo (lat. Corpus trapezoideum) se nahaja za prečnimi vlakni pontinske osnove. Oblikuje postajo slušne poti (osrednji živčni del slušnega sistema). Hrbtno, lobanjsko živci VII (obrazni živec) in VIII (lat. vestibulokohlearni živec, vestibularni živec) vstopite na površino možganov na repnem robu mostu pod kotom možganov. VI lobanjski živec (lat. Abducens nerve, odgovoren z drugimi živci za gibanje očesnega jabolka) izstopi iz mostu v sulkusu bulbopontinus na dnu mostu. The trigeminalni živec (zelo močan V kranialni živec, "tripletni živec", ki posreduje otipne občutke v obrazu in zaznavanje vonja) izstopi ali vstopi bočno pri mostu. Del dna romboidne jame (lat. Fossa rhomboidea) tvori hrbtni pokrov mostne kapice in s tem 4. prekata (votlina, napolnjena s cerebralno tekočino). Skozi srednji možganski pecelj (lat. Pedunculus cerebelli medius) poteka povezava z možganov je vzpostavljen na obeh straneh.
Funkcija in naloge
Pons tvori prehod za vse trakte, ki povezujejo območja osrednjega dela živčni sistem ki se nahajajo pred in za njim, tako med možganskimi predeli kot z hrbtenjača. Bela snov ponsa vsebuje poleg teh vzdolžnih pramenov vlaken (latinsko: fibrae pontis longitudinales) močne trakte prečnih vlaken (latinsko: fibrae pontis transversae). Ti most povezujejo z malim možganom. Trakti, ki povezujejo oba dela metencefalona, izvirajo iz tako imenovanih mostnih jeder (lat. Nuclei pontis), ki veljajo za stikalne postaje. Skozi ta, predvsem kortikalna območja v možgane skorje so povezane s cerebelumi (običajno križane). Jedra mostu (mediatorji štrlin iz možganske skorje in kontralateralne možganske skorje) se močno razprostirajo. Vgrajen v pontinsko tvorbo reticularis (obsežna, razpršena nevronska mreža v možgansko deblo), več jeder motornega izvora živci možganov (npr. jedro motorius nervi trigemini, jedro nervi abducentis in jedro motorius nervi facialis) med drugim ležijo v mostni kapici. Pons velja za regulativni center za kroženje in dihanje. Zagotavlja tudi funkcijo sluha in tudi ključi.
Bolezni
Tipične bolezni mostu vključujejo centralno pontinsko mielinolizo (ZPM), Millard-Gublerjev sindrom (tako imenovani mostni sindrom) in tumorje. Centralna pontinska mielinoliza je nevrološka bolezen. Vključuje poškodbe ovoja živčnih vlaken v ponsu. Ta bolezen nastane, kadar je nenormalno nizka natrijev raven (hiponatremija) v organizmu se prehitro popravi. Ekstrapontna mielinoliza je posebna oblika ZPM, pri kateri pride do demielinizacije v možganih, blizu prekatov, v bazalni gangliji, v palicah in v notranji kapsuli. Obe obliki ZPM veljata za osmotski demielinizirajoči bolezni, ki se lahko pojavita tudi sočasno. Diete z malo soli v kombinaciji z visoko stopnjo pitja (egeg, v podhranjenost in anoreksija), neželeni učinki zdravil, kot so diuretiki or karbamazepin), hormonske motnje (npr. Schwartz-Bartterjev sindrom, centralni sindrom zapravljanja soli), tako imenovanivode zastrupitev «(npr. v primeru okvare infuzijska terapija or utopitve nesreče) in alkoholizem lahko sproži hiponatremijo in s tem ZPM. Millard-Gublerjev sindrom je tako imenovani mostni sindrom, pri katerem pride do motenj krvnega obtoka na območju stopala mosta (pars basilaris pontis) (npr. kap). Poleg tega se lahko pojavijo tako imenovani sindromi lateralnega in paramedianskega mostu. Obstajajo tudi sindromi nadstreška mostu. Bočni mostni sindromi so običajno posledica okluzija arterije obkroži in se na eni strani poškoduje stranski pedunculus cerebellaris medius (mostni krak). Simptomi sindromov lateralnega mostu vključujejo oslabljeno gibanje in občutek. Paramedianski mostni sindromi - znani tudi kot sindromi mostnih stopal - so posledica okluzija vej bazilarja arterije in se lahko pojavi s simptomi, kot je spastična hemiplegija. Pri sindromih mostne kapice se zaradi pomanjkanja lobanjskih živcev pojavijo okvara sluha, paraliza pogleda, senzorična paraliza ali cerebelarna ataksija (motnje gibalnih vzorcev). Tumor na območju ponsa lahko vodi do poškodbe možganskega debla. Znaki takšnega tumorja lahko vključujejo mežikanje oči, ohromelost obrazni živec (povešenost polovice obraza), motnje smeri pogleda, nepravilne dihanje, izguba prostovoljne motorične aktivnosti (razen za oči in vek gibi) ali paraliza obeh rok in obeh nog (popolna paraplegija). Lahko je tudi oslabljen sluh; nadalje lahko pride do motenj zavesti.
