Osteosinteza za zlome roke

Osteosinteza je kirurška fiksacija kostnih drobcev z uporabo vijakov, kovinskih plošč, žic in žeblji. Ločimo dva postopka: Stiskanje vključuje pritrditev kostnih drobcev z uporabo statičnih vijakov ali dinamičnega napenjalnega traku. Na odlomke kosti delujejo tlačne sile, tako da lahko odlomki rastejo spet skupaj optimalno. Metoda splintiranja pa omogoča tako ekstramedularno kot intramedularno (zunaj ali znotraj kostni mozegoziroma zdravljenje s ploščami ali tako imenovano intramedularno žeblji ki zadržujejo delce kosti v njihovem fiziološkem položaju. Naslednje besedilo Osteosinteza za zlome roke vsebuje kratek pregled indikacij, možnosti zdravljenja, zapletov in kontraindikacij (kontraindikacij).

Indikacije (področja uporabe)

Kontraindikacije

  • podaljšanim kri strjevanje - Pred operacijo bo morda treba prekiniti jemanje snovi, ki povzročijo dolgotrajno strjevanje krvi.
  • Huda sistemska bolezen, zaradi katere je preživetje po operaciji malo verjetno.

Pred operacijo

  • Ker je postopek invaziven kirurški poseg, je potrebna optimalna priprava bolnika. To vključuje jemanje anamneze zdravil. Posebej pomembna je skupina antikoagulantov (antikoagulantov) kot npr acetilsalicilna kislina (ASA) oz klopidogrel, kar bi znatno podaljšalo čas krvavitve. Prenehanje uporabe takšnih snovi je dovoljeno le po zdravniškem nasvetu.
  • Celovito laboratorijska diagnostika se izvajajo v pripravah na operacijo. Sem spada a kri štetje in drugi laboratorijski parametri (koagulacijski parametri: npr Hitra vrednost or INR (Mednarodno normalizirano razmerje) in delni tromboplastinski čas (PTT, aPPT), jetra encimi kot so AST (prej GOT) in ALT (prej GOT), LDH, določajo se parametri vnetja, kot je CRP (C-reaktivni protein) in mnogi drugi).
  • Anestezično je treba po možnosti izključiti alergije na zdravila in alergije na kirurški material.
  • Z infekciološkega vidika se šteje za posebej pomembno, da je bolnikovo trajanje bivanja v bolnišnici pred operacijo čim krajše, da se čim bolj zmanjša tveganje za bolnišnična okužba (okužba z bolnišničnimi patogeni).

Kirurški posegi

Osteosinteza je kirurški postopek, ki nadomešča konzervativno zdravljenje z uporabo odlitkov in opornic. Postopek se izvaja v splošnem anestezija (splošno anestezijo) ali regionalni lokalna anestezija (običajno kot brahialni pleksus anestezija - brahialni pletež). Glede na vrsto zloma se uporabljajo različne metode osteosinteze:

  • Intramedularni žeblji - vstavljanje kovine žeblji ali palice v kostni mozeg kanal za odpravo zloma.
  • Ožičenje, prevleka in privijanje - pritrditev drobcev z žicami (npr. Kirschnerjeva žica), kovinskimi ploščami in kovinskimi vijaki
  • Zunanji fiksator - premostitev zloma kosti z zunanjim kovinskim ogrodjem, pritrjenim na kost ali v njej, s kovinskimi palicami na obeh straneh mesta zloma
  • Intramedularna opornica kosti z vstavljanjem žic v medularni kanal kosti

Po operaciji

Po operaciji tako bolnika kot tudi kirurško področje natančno spremljamo, tu je posebna pozornost namenjena edemu (oteklini), modrica (modrice) in okužbe. Po operaciji nadzorovan uprava analgetika (bolečina-lajšanje) snovi poteka takoj. Poleg tega obstaja tveganje za tromboza zmanjšati z zdravili (profilaksa tromboze) za preprečevanje poznejših zapletov, kot je pljučni embolija. Po obdobju hospitalizacije je treba izvesti ukrepe za rehabilitacijo neposredno. Operirana kost se lahko ponovno naloži v celoti najpozneje po osmih do desetih tednih. Vstavljene vijake, plošče in žeblje lahko odstranite po približno 12 do 18 mesecih; v posameznih primerih lahko kovina ostane v telesu.

Možni zapleti

  • Poškodba mehkega tkiva (muskulatura, kite) ali krvavitev in otekanje mehkih tkiv (kompartment sindrom: stanje, pri katerem povečan tkivni tlak vodi do zmanjšanja perfuzije tkiva, ko je koža in plašč mehkih tkiv zaprta; to povzroči živčno-mišično disfunkcijo in , poškodbe tkiva in organov)
  • Poškodba kri plovila z zapleti krvavitve ali pozneje motnje krvnega obtoka.
  • Poškodba živci s trajnimi poškodbami (paraliza, otrplost, neobčutljivost) ali poškodbami zaradi pritiska (npr. zaradi opornic).
  • Poškodba zdravih delov kosti (npr. Poškodba sosednjih spoji).
  • Abscesi na brizgi
  • Poškodba kože in mehkih tkiv zaradi pritiska kljub pravilnemu položaju pacienta
  • Poškodbe kože zaradi razkužilo/ električni tok.
  • Alergijske reakcije na zdravila (pordelost kože, srbenje, otekanje, slabost (slabost), dispneja (težko dihanje), krči, kardiovaskularne težave)
  • Hematoma (modrice) / pooperativne krvavitve.
  • Okužbe na kirurškem področju (npr osteomielitis - kostni mozeg vnetje).
  • Oblikovanje psevdartroza (lažna tvorba sklepov; nanaša se na to, da se zlom ne zaceli).
  • Trombembolija (nastanek a krvni strdek ki se lahko prenesejo v pljuča in možganov) ali kostnega mozga / maščobe embolija.
  • Zakasnjeno celjenje kosti
  • Migracija žic z indikacijo za njihovo odstranitev.
  • Kovinske nezdružljivosti
  • Neskladja kosti (neskladja osi in vrtenja ter neskladja v dolžini).
  • Keloidi (prekomerno brazgotinjenje).
  • Togost sklepov
  • Drugi zlom (ponovni zlom, kadar zdravljenje kosti ni zadostno).
  • Motnje rasti kosti pri otrocih
  • Zlom instrumenta ali materiala z zadrževanjem v kirurškem območju