Definicija
Limf vozlišča delujejo kot nekakšna filtrirna postaja za limfo. Najdemo jih v različnih delih telesa, kjer jih prejmejo limfna z njihovega območja hranjenja. Še posebej veliko limfna vozlišča najdemo v vratu regiji in regiji spodnja čeljust, ampak tudi v dimljah in v prsih.
So del človekovega obrambnega sistema in so veliki približno 5 do 10 mm. Običajno bezgavke pri zdravih ljudeh niso otipljivi. Občasno, dimelj bezgavke so otipljivi pri zelo tankih ljudeh. Oteklina bezgavke ima lahko različne vzroke.
Predstavitev
Na splošno se govori o otekanju bezgavk, takoj ko so bezgavke povečane in otipljive skozi kožo. Medicinski izraz je limfadenopatija ali limfadenitis, čeprav slednji bolj verjetno opisuje vnetni vzrok. Ločijo se benigne in maligne otekline bezgavk.
Obstajajo merila, s katerimi lahko podrobneje opišemo otekanje bezgavk in zožimo potencialne vzroke. Poleg Zdravniški pregled, pri katerem preiskovalec bezgavke palpira, obstajajo tudi druga diagnostična orodja, s katerimi lahko natančneje preučimo otekanje bezgavk. Sem spadajo slikovni postopki, kot so ultrazvok, CT ali MRI.
Poleg tega je mogoče tkivo odstraniti iz bezgavke in ga natančneje pregledati pod mikroskopom. Otekanje bezgavk lahko povzročijo številni dejavniki, ki temeljijo na različnih mehanizmih. Skladnost in velikost ter bolečina, imenovana tudi dolenca pritiska, se razlikujejo.
Vzroki za otekanje bezgavk v spodnji čeljusti
Veliko različnih bolezni in stanj lahko povzroči bezgavke v regiji spodnja čeljust nabrekniti. Ker skozi to področje telesa teče veliko število limfnih kanalov, pa tudi preostali del vratu, in tam se nahaja veliko bezgavk, nekatere bolezni povzročajo otekanje bezgavk, zlasti tukaj. Ločimo med benignimi in malignimi oteklinami.
Poleg tega je mogoče razlikovati glede na vzrok otekline. Naslednje teme vas lahko zanimajo tudi:
- Otekanje bezgavk na vratu ali otekanje stranskega vratu in
- Otekanje bezgavk po operaciji
Najprej se bomo osredotočili na različne klinične slike, ki lahko privedejo do benigne otekline bezgavk v spodnja čeljust regiji. Sem spadajo banalne virusne okužbe, ki vodijo v aktivacijo imunski sistem.
Kot del tega imunskega odziva so tudi bezgavke, ki so bistvena sestavina imunski sistem, nabreknejo. Tudi same bezgavke se lahko vnamejo kot posledica virusne okužbe. To se imenuje limfadenitis.
Ta vrsta otekanja bezgavk je lahko boleča. Otekle bezgavke v spodnji čeljusti in na vratu regiji so še posebej pogoste pri virusnih okužbah zgornjega dela dihalni trakt, tj. pri virusnem prehladu ali podobnem. Naslednja tema bi vas lahko zanimala tudi: Kronično otekanje bezgavk Še en zelo pogost vzrok dvostranskega otekanja bezgavk v spodnji čeljusti je vnetje tonzil (tonzilitis).
Patogeni, kot je Virus Epstein-Barr, ošpice, mumps, rubela in citomegalovirus prav tako zelo pogosto povzročajo otekanje bezgavk na tem območju. Poleg že omenjenih patogenov so tudi drugi patogeni sposobni povzročiti otekanje bezgavk. Sem spadajo na primer herpes labialis ali okužba parazitov z lišmanijo ali toksoplazmo.
V večini primerov otekanje bezgavk nato ni omejeno na spodnjo čeljust, ampak se razteza na več predelih. To je znano kot generalizirana limfadenopatija. Ampak absces v spodnji čeljusti lahko povzroči tudi otekanje bezgavk.
To ni vedno vidno od zunaj, zato je otekanje bezgavk v spodnji čeljusti lahko prvi simptom. rak je lahko vzrok za otekanje bezgavk v spodnji čeljusti. Pomembno pa je upoštevati, da je v večini primerov za takšno oteklino pogosta okužba.
Še posebej kri rak (levkemija) in limfomi povzročajo otekanje bezgavk. Limfomi so maligne bolezni limfni sistem, ki jih delimo na Hodgkinove in Neodgkinove limfome. Tumorji na ustne votline in nadstropje usta kot tudi tumorji žlez slinavk lahko vodijo tudi do otečenih bezgavk spodnje čeljusti. Redkeje drugi raki, kot je npr. pljuč rak ali tumorji prebavni trakt so odgovorni za otekanje bezgavk.
Otekanje bezgavk spodnje čeljusti se lahko pojavi v povezavi z drugimi boleznimi. Ti vzroki pa veljajo za redke. Redko, hipertiroidizem, sarkoidoza ali pa je amiloidoza lahko za otekanjem bezgavk.
Drug vzrok je lahko eritematozni lupus. Redke vnetne bolezni, kot so vaskulitis (vnetje kri plovila) so tudi potencialni vzroki za otekanje bezgavk. Drugi vzroki so revmatske bolezni.
Vsi ti vzroki pa so redki primeri. Dvostranska limfadenopatija v regiji spodnje čeljusti je zelo pogosto posledica tonzilitis. V večini primerov sta obe tonzili vneti.
Drenažno območje limfe iz tonzil se nahaja natančno v spodnji čeljusti in spodnjem kotu čeljusti, tako da se tu lahko hitro razvije oteklina, ki je izrazita na obeh straneh. Možni patogeni so virusi, kot je npr Virus Epstein-Barr, ampak tudi bakterije kot streptokoki. Druge nalezljive bolezni, ki jih je mogoče obravnavati, so bolezen mačjih prask ali okužba s toksoplazmami.
Oba patogena mačke prenašajo in lahko med boleznijo povzročijo bolj ali manj boleče otekanje bezgavk. Načeloma so možni tudi številni drugi vzroki. Druge virusne bolezni, ki lahko povzročijo obojestransko otekanje bezgavk v spodnji čeljusti, vključujejo ošpice, mumps in rubela.
Rak, kot so limfomi, levkemije in metastaze drugih tumorjev so tudi možni vzroki obojestranskega otekanja bezgavk v spodnji čeljusti. Poleg tega tumorji na predelu obraza in vratu, npr. Tumorji parotidnih žlez, na dnu usta ali jezik lahko povzroči dvostransko otekanje bezgavk v spodnji čeljusti. Enostransko otekanje bezgavk ima lahko različne vzroke.
Pogosto gre za lokalno okužbo, ki lahko spodbudi otekanje bezgavk na eni strani. Če se bezgavke nahajajo v območju limfne drenaže okužbe, se imunski sistem postane tukaj še posebej aktiven, tako da lahko pride do otekanja. To je pogosto boleče in spremlja lokalna kožna reakcija, kot je pordelost.
Vzroki so lahko dihalni trakt okužbe ali lokalno vnetje kože na prizadeti strani čeljusti. Enostransko vnetje žleze slinavke, npr parotidna žleza ali drugo majhno ustno žleze slinavke, lahko povzroči tudi tako enostransko otekanje bezgavk. Druge nalezljive bolezni, kot npr rubela or mumps, lahko povzroči tudi enostransko lokalizirano otekanje bezgavk.
V času okužbe pa se otekanje bezgavk nato razširi na druge regije, tako da nato govorimo o generaliziranem otekanju bezgavk. Drugi vzroki za enostransko otekanje bezgavk v predelu vratu in spodnje čeljusti so lahko bolezni, kot so tuberkuloza or sarkoidoza. Tudi tukaj se oteklina lahko razširi na druga območja bezgavk.
V kontekstu sistemskega eritematozni lupus, ki je avtoimunska bolezen, lahko pride do otekanja lokalnih bezgavk. V večini primerov takšno otekanje ni boleče in je posledica splošne avtoimunske reakcije telesa. Enostransko otekanje bezgavk v spodnji čeljusti ali vratu se lahko pojavi tudi pri malignem raku.
To so lahko bezgavke metastaze od drugih primarnih tumorjev, tj. tumorjev druge telesne regije, ali neodvisnih tumorjev bezgavk, tako imenovanih limfomov. Tumorji na ustne votline or žleze slinavke lahko sprva spremlja tudi enostransko otekanje bezgavk. Takšna maligna oteklina so pogosto neboleča in imajo malo ali nič premika.
Vročina, nočno znojenje in izguba teže je lahko povezana z oteklino. Vendar se ti simptomi ne pojavijo vedno, zato mora zdravnik razjasniti morebitno otekanje bezgavk, ki obstaja že več kot 3 tedne brez znakov okužbe ali narašča zelo hitro in se pojavi nenadoma. Limfadenopatija je v mnogih primerih lahko boleča.
V večini primerov gre za pritisk bolečina ki se lahko sproži z dotikom otekanja bezgavk. V primeru bolečih, otečenih bezgavk spodnje čeljusti je lahko žvečenje ali govor tudi boleče, saj oteklina pritiska na mišice, ki so za to potrebne. Bolečina je na splošno precej benigni simptom otekanja bezgavk in običajno govori o vnetnem ali nalezljivem vzrok in bolj proti malignemu vzroku, kot je rak. Vendar tega ne bi smeli posploševati, saj lahko vedno obstajajo izjeme. Za oceno so zelo pomembni tudi premičnost, stopnja rasti in spremljajoči simptomi. V večini primerov pa izraziti znaki okužbe, kot so kašelj, povišana telesna temperatura, rinitis in boleče vratne bezgavke so benigno otekanje bezgavk, npr. povzročeno z okužbo.
Vsi članki v tej seriji:
