Stenoza hrbteničnega kanala vratne hrbtenice | Stenoza hrbteničnega kanala

Stenoza hrbteničnega kanala vratne hrbtenice

Na območju vratu medulla obstajajo živci med drugim za dobavo orožja. Možen simptom tesnosti materničnega vratu je zato poleg vratu bolečina, bolečine v rokah (brahialgija) in rokah, ki lahko trajajo do mravljinčenja in otrplosti. Opazna sta lahko tudi šibkost rok in rok ter drobna motorična okornost.

Ampak ne samo živci oskrbujejo zgornjo polovico telesa v območju vratne hrbtenice, pa tudi živce, ki oskrbujejo spodnji del telesa. Na primer, če je hrbtenjača je močno stisnjen, to lahko vodi tudi do bolečina v nogah in negotovost hoje, celo izguba nadzora nad odvajanjem blata in urina je mogoča. Tukaj je nujno takojšnje posvetovanje z zdravnikom.

Tudi tu je konzervativen pristop k terapiji z proti bolečinam in vedno je treba najprej poskusiti fizioterapijo. V primeru škode na hrbtenjača, ki se pokaže zaradi nevroloških izpadov, kot je paraliza, je treba nujno razmisliti o kirurškem posegu. Za operacijo obstajata dve možni dostopni poti.

Eno od spredaj (trebušno) in eno od zadaj (hrbtno). Z dostopom od spredaj medvretenčni disk ali kostne dele lahko odstranite. Pri hrbtnem pristopu lahko vretenčne loke razžagamo ali odstranimo ali razcepimo dele veznega aparata, kar vodi tudi do olajšanja hrbtenjača.

Operacija za stenozo hrbteničnega kanala

Znano tudi kot dekompresijsko zdravljenje, hrbtenični kanal operacija stenoze se izvede, ko je nevrokirurg pravilno pretehtal tveganje in koristi. Tega ni mogoče izvesti brez tveganj, vendar je pogosto nepogrešljiv, ker je hudo nezdravljen hrbtenični kanal stenoza lahko privede do paraplegija. Cilj dekompresijskega zdravljenja je zoženi hrbtenjači spet dati dovolj prostora, da se lahko na tem območju neovirano prenaša dovolj živčnih impulzov. Operacija se izvaja z operacijskim mikroskopom na bolniku, ki leži na hrbtu.

Skupaj je približno 3-4 cm dolg rez omogoča dostop do hrbteničnega dela vratne hrbtenice. The medvretenčni disk prizadetega vretenca odstranimo s kirurškim mikroskopom.

Kasneje so se strukture, ki so privedle do zožitve hrbtenični kanal so ločeni. Ko so te strukture odstranjene, je območje, kjer je medvretenčni disk vratne hrbtenice je napolnjena s plastično konstrukcijo. Bivanje v bolnišnici je približno tri dni.

O vratu mora ostati imobiliziran 2 dni po operaciji. Nato se začne fizioterapevtsko nadaljnje zdravljenje, ki lahko traja od nekaj tednov do mesecev. Na splošno na mestu, kjer je stenoza hrbteničnega kanala zgodilo.

Vendar pa se lahko takšno zoženje spet pojavi tudi drugod. Če konzervativno zdravljenje, tj. Fizioterapevtsko ali zdravljenje z zdravili, ne zadošča za doseganje potrebnega uspeha, je treba razmisliti, ali je kirurški postopek primeren. Tu je treba pretehtati tveganja in koristi operacije.

Še posebej, če simptomi trajajo mesece, se poslabšajo in vključujejo nevrološke težave in pomanjkljivosti, je treba resno razmisliti o operaciji. Operacija se izvaja pod splošno anestezijo. Izvaja se v posebnih centrih in je običajno minimalno invaziven, torej s kirurško tehniko ključavnice.

V ta namen se večinoma uporablja kirurški mikroskop, ki daje kirurgu dober pregled in dostop do hrbtenice. Operacija je znana tudi kot dekompresijska laminektomija. Po dezinfekciji in zarezi kože kirurg odstrani dele telo vretenc.

Ti deli so vretenčni loki, ožiljeni procesi in faseta spoji. Včasih bo morda treba tudi popolnoma odstraniti disk. Nato kirurg skozi mikroskop vidi, katera struktura vodi do ustreznega zoženja hrbteničnega kanala.

V večini primerov gre za kalcifikacije ali kostne izrastke, pa tudi za degenerativne spremembe, ki vodijo v tako zožitev. Te izrastke ali kalcije nato odstranimo. Včasih se deli diska znova vstavijo, včasih jih nadomesti plastični pripravek.

V nekaterih primerih bo morda treba tudi okorek na predelu hrbtenice. V tem primeru sta dve nasprotni telesi vretenc povezani z vijakom ali žebljem in tako nepremično povezani med seboj. Ker to običajno prizadene le 2 sklepni telesi, to otrdevanje ne vpliva na splošno gibljivost hrbtenice.

Po operaciji mora bolnik običajno ostati v kliniki 3-5 dni. Po tem se začne faza rehabilitacije, ki vključuje tudi obsežno fizioterapevtsko zdravljenje. 2-3 krat na teden je treba obiskati fizioterapevta in izvajati ustrezne vaje.

Te vaje običajno vodijo do kopičenja mišic, ki naj bi zagotovile razbremenitev hrbtenice. Poleg tega so pacientom prikazane tudi vaje, ki jih lahko uporabljajo v vsakdanjem življenju in ki bi morale zagotoviti, da ustrezna slaba drža ne bi več obstajala. Le tako lahko preprečimo prenovo zdrsnjen disk ledvene hrbtenice oz stenoza hrbteničnega kanala v naslednjih letih.