Tenofovir (tudi tenofovirdisoproksil) se terapevtsko uporablja za HIV-1 in hepatitis B okužbe. Tenofovirdisoproksil se tako aktivira v človeških celicah do tenofovir. Po eni strani zavira reverzno transkriptazo pri virusu HIV virusi (ali DNA polimeraza v hepatitis B virusi), po drugi strani pa je vključen v virusno DNA kot lažni gradnik, tako da se virus ne more več replicirati. Na splošno se dobro prenaša, lahko pa vodi do ledvice odpoved, če obstaja že obstoječa poškodba ledvic.
Kaj je tenofovir?
Tenofovir je protivirusno zdravilo (protivirusno) in spada v skupino nukleozidnih zaviralcev reverzne transkriptaze (NRTI) pri virusu HIV. Zdravilo lahko tudi blokira DNA polimerazo hepatitis B virusi. Je spremenjen adenozin monofosfatni analog in je sestavljen iz pentoze, nukleinske baze in a fosforna kislina ostanek. Tenofovirdisoproksil je v tem primeru predzdravilo, ki ga aktivira lastno telo encimi tvori tenofovir.
Farmakološko delovanje
Zdravilo se jemlje v obliki tablet in ga je treba jemati med obroki. O pravilnem odmerjanju se je treba pogovoriti z lečečim zdravnikom in se ga dosledno držati, sicer se lahko razvije odpornost. Plazma je nizka vezava na beljakovine razpolovni čas v plazmi pa je od 12 do 18 ur. Izločanje poteka predvsem preko ledvice. Zdravilna učinkovina tenofovirdisoproksil se nespremenjeno absorbira v človeško celico in se fosforilira v nukleotidne trifosfate ter aktivira s posebnimi encimi imenovane kinaze. Tenofovir ima dvojno mehanizem delovanja. Po eni strani aktivirani derivati zavirajo virusno reverzno transkriptazo v primeru HIV in DNA polimerazo v primeru hepatitis B. Po drugi strani pa so vključeni tudi v človeško celico. Po drugi strani pa so v virusno DNA vključeni tudi kot lažni gradnik. Posledično se sinteza DNA prekine zaradi manjkajoče 3`-hidroksilne skupine na aktiviranem Tenofovirju. Posledično se virus ne more več razmnoževati. Vendar pa obstajajo tudi DNA polimeraze v človeškem telesu, zlasti v mitohondriji. Zdravilo jih lahko zavira tudi z ustreznimi stranskimi učinki.
Medicinska uporaba in uporaba
Tenofovir se uporablja pri zdravljenju HIV-1 in hepatitis B okužba. Sprva je bilo zdravilo odobreno za HIV terapija v Evropi leta 2002, od leta 2008 pa je indiciran za zdravljenje kronične hepatitis B. Tenofovir se zlasti uporablja pri bolnikih s hepatitisom B in aktivno replikacijo virusov ter povišanimi jetra encimi. Pri zdravljenju virusa HIV se tenofovir vedno uporablja v kombinaciji z drugimi droge. terapija se lahko uporablja pri odraslih in mladostnikih, starih od 12 do 18 let. Pri nosečnicah s kronično okužbo s hepatitisom B lahko tenofovir zmanjša prenos virusa na nerojenega otroka. Tu so v razmerah študije zdravilo dajali v zadnjem trimesečju nosečnost in uprava nadaljevala do 4 tedne po rojstvu. Do takrat niso opazili pomembnega povečanja malformacij pri nerojenem otroku. Treba je opozoriti, da zdravljenje s tenofovirjem ne povzroči ozdravitve HIV-1 ali hepatitisa B, tako da lahko bolnik viruse še vedno prenaša na druge ljudi, tudi terapija. Ustrezna zaščita ukrepe so zato bistvenega pomena za preprečevanje okužbe.
Tveganja in neželeni učinki
Na splošno tenofovir zelo dobro prenaša. Pogosti neželeni učinki vključujejo slabost, driska, utrujenost, omoticain glavobol. Vendar je pri bolnikih z obstoječo ledvično okvaro potrebna previdnost. Zdravilo ima nefrotoksični učinek in v redkih primerih lahko vodi do ledvice neuspeh. Tenofovirja tudi ne smemo jemati z drugimi zdravili, ki lahko povzročijo dodatno poškodbo ledvic. Tenofovir je kontraindiciran pri bolnikih, ki to potrebujejo dializo. Zaviranje človeške mitohondrijske DNA polimeraze lahko povzroči nekatere redke, a pomembne dolgoročne neželene učinke. Zlasti pri dojenčkih, ki so bili v maternici izpostavljeni nukleozidni terapiji, obstaja večje tveganje za neželene učinke. Mogoče je zaradi presežka mlečna kislina v kri, mlečna acidoza. To se kaže kot globoko in hitro dihanje, zaspanost in slabost, bruhanjein želodec bolečina. Tega se mora nemudoma udeležiti zdravnik, saj je ta neželeni učinek lahko usoden. vnetje trebušne slinavke (pankreatitis), kar je še posebej opazno kot bolečina v zgornjem delu trebuha. V redkih primerih oslabelost mišic in sklepov, poškodbe živčnih poti (polinevropatija) in lahko pride do lipodistrofije (motnje prerazporeditve telesne maščobe). Če obstaja znano alergijska reakcija samemu tenofovirju ali drugim sestavinam zdravila ne sme jemati. nosečnost predstavlja poseben izziv in zahteva individualno upravljanje zdravil. Dojenje med terapijo ni dovoljeno, ker še ni znano, ali zdravilo prehaja Materino mleko.
