Vnetje mehurja

Vnetje mehurja (cistitis) spada na nekoliko bolj splošno opisano področje nezapletenih okužb sečil. Vedno se govori o tako nezapleteni okužbi, ko ledvice ne vpliva. Pogosto vnetje mehurja spremlja draženje sečnica.

Vzroki

Vzrok vnetja mehurja je običajno bakterijski patogen. Glavni patogeni so E. coli (ki je del naravnega črevesna flora), pa tudi Proteus, Klebsiellen, Streptokoki in enterokoki. Te bakterijeskozi okužbe z brisom pridejo do sečil in tam lahko povzročijo okužbe.

Zato so higienski vidiki, kot je smer brisanja po iztrebljanju, še posebej pomembni pri razvoju okužb sečil. Splošen nezadosten vnos tekočine lahko spodbudi tudi vnetje mehurja, saj lahko večja količina urina tako rekoč izpere sečne kanale in zmanjša kolonizacijo bakterij. Prekomerna higiena, npr. Z intimnimi razpršilci ali izpiranjem nožnice, lahko prispeva tudi k razvoju vnetja mehurja z uničenjem normalne vaginalne flore. Podoben negativni učinek lahko povzroči tudi sprememba hormona ravnovesje med menopavza.

Diagnoza

Diagnoza vnetja mehurja se razlikuje glede na prizadeto skupino bolnikov. Na splošno so simptomi zabeleženi pri pacientu zdravstvena zgodovina, ki relativno natančno predstavljajo klinično sliko, so prelomne. Še posebej pri mladih, sicer zdravih ženskah, pri katerih ni nobenih znakov ledvice vpletenosti ali drugih zapletov ti simptomi zadostujejo za diagnozo.

A pregled urina ni nujno potrebno. Vendar pa je treba ob prvem pojavu opraviti tudi mikrobiološki pregled urina. Pogosto pogosti urinski stiksi, ki so na voljo tudi za domačo uporabo, ne povečajo bistveno natančnosti diagnoze.

Vendar pa ženske v nosečnost vedno opraviti test urina. V primeru vnetja mehurja pri moških šele po izključitvi možnih zapletov razvrstitev kot nezapletena cistitis mogoče. To pomeni, da je tukaj pregled sečnica prav tako je treba opraviti rektalni pregled, da se ugotovijo bolj zapleteni vzroki.

Poleg tega je tu pomemben tudi pregled urina. To vključuje tudi tako imenovane kulture urina, na katerih med inkubacijo rastejo patogeni, tako da je mogoče natančno določiti patogena. Pomembno je, da vzorec urina vzamemo iz srednje curka urina in po predhodnem čiščenju uda oz sramne ustnice pri ženskah, saj lahko sicer fiziološko prisotni patogeni iz zunanjega spolovila ponarejajo vzorec.

Če ima zdravnik potrebne izkušnje, lahko urin analiziramo tudi pod mikroskopom, da izključimo a okužbe sečil. V primeru a okužbe sečil, rdeča ali bela kri celice lahko poleg urina najdemo tudi v urinu bakterije. Vrednosti vnetja v kri, torej CRP in levkociti, so lahko tudi povišani. V primeru pogosto pojavljajočih se vnetij mehurja ali zapletenih procesov je treba ledvice in sečila pregledati s pomočjo ultrazvok. Cistoskopija, tj. Endoskopski pregled mehurja od znotraj, običajno ni potrebna v primeru okužbe sečil.