Cooperjev test

Sopomenke v najširšem pomenu besede

Endurance test, vzdržljivostni tek, 12-minutni tek Cooperjev test je 12-minutni tek. Poimenovan po ameriškem športnem zdravniku Kennethu H. Cooperju, se ta test uporablja v šolah, v vojski, pri izbiri sodnikov in v različnih športnih igrah za preizkušanje vzdržljivost izvedba. Test je enostaven za izvedbo in ga je mogoče hitro ovrednotiti.

Cooperjev test se običajno izvaja na 400 m tartanski progi. Teče se 12 minut zapored. Na koncu Cooperjevega testa se izmeri razdalja in odčita uspešnost z uporabo fiksnih tabel. Posamezne vrednosti so navedene spodaj.

Plavanje

Zlasti v šoli je Cooperjev test zelo priljubljen instrument za testiranje vzdržljivosti učencev. Medtem lahko naredimo Cooperjev test tek, ampak tudi medtem plavanje. V šoli pa v vseh zveznih državah ni dovoljeno zamenjati Cooperjevega testa v Ljubljani tek s Cooperjevim testom v plavanje.

Zlasti ljudje, ki raje plavajo kot tečejo, lahko nadomestijo morebitno slabost in kljub temu dosežejo dober rezultat. Za druge Cooperjev test v Ljubljani tek je veliko bolj zanimivo, ker jim ni treba posvečati toliko pozornosti dihanje tehniko. Študentje razlikujejo med dvema plavanje slogi, prsno in prosto plavanje.

Za študente prsno potrebujete 550 metrov plavalne razdalje v dvanajstih minutah, da dosežete 15 točk in tako dobite 1+. S plavalno razdaljo 300 metrov dobite pet točk in torej celo štiri. V prostem slogu so razdalje nekoliko daljše.

Za 600+ potrebujete 1 metrov, če pa želite enakomerno četverico, morate v prostem slogu preplavati 350 metrov. Študentje tudi ločijo med seboj prsno in prosti slog. V prsnem učenju mora študent preteči 500 metrov, da konča s 15 točkami in 1+.

Za 250 metrov v položaju prsno je mogoče doseči vsaj še štiri točke. Študentke, ki želijo opraviti Cooperjev test v prostem slogu, potrebujejo 550 metrov in dosežejo 15 točk. Pet točk, torej celo štiri, prejmejo učenci, ki so v prostem slogu preplavali 300 metrov. Ostale ocene bodo zmanjšane od najboljših točk za študente v korakih po 25 točk.

Tek

Pri Cooperjevem testu v teku je treba v dvanajstih minutah preteči čim več metrov. Glavni namen tega testa je preveriti vzdržljivost uspešnost športnikov in s tem tudi njihova fitnes ravni. Za izkušene tekače lahko s tem testom določimo tudi največji vnos kisika.

Cooperjev test ni test za začetnike, saj bi morali biti sposobni oceniti svojo uspešnost. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da na začetku tečete prehitro in se zato kopičite laktat prehitro. To lahko privede do drastičnega padca zmogljivosti ob koncu dvanajstih minut.

Preskus je treba izvesti v nadzorovanih pogojih, da se dobijo ponovljivi in ​​primerljivi rezultati. V ta namen mora biti na voljo standardna 400-metrska tartanska proga, paziti je treba, da temperature ne bodo ne previsoke ne prenizke (priporočljivo je približno 20 - 25 ° C) in preskusne osebe morajo biti v najboljši moči zdravje in spočil.

Vse predhodne bolezni je treba pred začetkom Cooperjevega testa nujno razjasniti z zdravnikom. Vrednotenje rezultatov poteka na enak način kot Cooperjev test v plavanju z uporabo tabele. Obstaja pa gradacija glede na starost udeležencev.

Poleg tega se ločijo med običajnimi športniki in mladinci ter izurjenimi športniki. Za zelo dober nastop pri običajnih športnikih in mladincih skupina 13 in 14 letnikov potrebuje več kot 2700 metrov za dečke in več kot 2000 metrov za deklice. 15 in 16-letniki potrebujejo dodatnih 100 metrov (2800 m in 2100 m), da dosežejo zelo dobre rezultate.

Otroci od 17 do 20 let potrebujejo 200 m več kot mlajša starostna skupina s 3000 m (moški) in 2300 m (ženske). Uspešnost 20 do 29 letnikov se že spet zmanjšuje, s čimer dosegajo zelo dober rezultat. Potrebnih je 2800 m za moške in 2700 m za ženske.

Opaziti je, da je razlika med spoloma z naraščajočo starostjo manjša. V skupini izurjenih športnikov morajo moški preteči razdaljo najmanj 3700 m za zelo dobre rezultate. V ženski skupini gre tudi za visoko vrednost 3000 metrov, ki jo težko doseže vsak običajni športnik. Cooperjev test se uporablja ne samo za športnike, temveč tudi za sodnike, kadar je treba preveriti, ali so izpolnjene fizične zahteve za vodenje tekme. Cooperjev test se uporablja tudi v šolah, vojski, tuji legiji in zvezni policiji.