Napoved in možnosti zdravljenja raka dojke
Številni dejavniki določajo potek in prognozo raka dojk. Poznavanje teh napovednih dejavnikov omogoča oceno tveganja za metastaze tumorja in ponovitev bolezni po zdravljenju. Starost in menopavzni status (pred ali po Menopavza), stopnja tumorja, stopnja degeneracije celic in značilne lastnosti tumorja igrajo pomembno vlogo pri možnostih za ozdravitev.
Manjši je tumor, če ne limfna vozlišča so prizadeta in št metastaze boljše napovedi in s tem možnosti za ozdravitev. Kasnejše faze so pogosto manj ugodne. Stopnja degeneracije celic malignega tumorja je lahko v pomoč tudi pri oceni prognoze.
Faza tumorja daje informacije o agresivnosti in stopnji rasti tumorja. Poleg tega obstajajo nekatere značilnosti raka dojk celice, ki določajo rast celice in ki se med boleznimi raka dojke razlikujejo. Na primer, rast celic lahko spodbuja ženska hormoni (estrogeni), ker imajo tako imenovane estrogenske receptorje.
Tudi druge vrste receptorjev igrajo vlogo. Poznavanje teh značilnih lastnosti tumorskih celic olajša izbiro ustreznega zdravljenja in informacije o prognozi. Drugi napovedni dejavnik je starost bolnika v času diagnoze, saj ženske, mlajše od 35 let, pogosteje trpijo zaradi recidivov, napoved pa je manj ugodna kot pri drugih starostnih skupinah.
Za prognozo je pomembno tudi, ali ima bolnica še menstruacijo ali je zunaj nje menopavza. Načeloma prej raka dojk boljša napoved in možnosti za okrevanje. Stopnja preživetja za rak je podana kot 5-letna stopnja preživetja.
Ta statistika ne obravnava, kako dolgo posamezni bolniki preživijo, ampak koliko bolnikov je po 5 letih še vedno živih. Splošno petletno preživetje je 5% za ženske in 88% za moške. Desetletna stopnja preživetja je 73% za ženske in 10% za moške. Vendar je posamezna stopnja odvisna od številnih dejavnikov, kot so velikost tumorja, stopnja degeneracije oz limfna vpletenost vozlišča, tako da je treba stopnjo preživetja vedno izračunati posamično.
Ali je rak dojke ozdravljiv?
Dojenje rak je najpogostejša oblika raka pri ženskah, število raka dojk pa se še naprej povečuje v zahodnih industrializiranih državah. Stopnja umrljivosti zaradi bolezni pa se v zadnjih desetletjih znatno zmanjšuje. Možnosti za ozdravitev dojk rak več kot tri četrtine prizadetih še pet let po zdravljenju.
Pomembno izboljšanje možnosti za ozdravitev in kakovosti življenja prizadetih je posledica napredka pri diagnozi in terapiji raka dojke. Razvoj mamografijo presejanje (Rentgen pregled dojk) ter kirurški posegi, ki ohranjajo organe in rekonstrukcijo, pa tudi odkritje dednih oblik raka dojke in razpoložljivost hormonskih, kemoterapijskih in protitelesnih terapij so prispevali k temu, da je rak dojke v vedno večje število primerov. Zgodnje odkrivanje tumorja običajno pomeni večje možnosti za ozdravitev.
V več kot 90 odstotkih primerov lahko raka dojke ozdravimo, če je tumor manjši od enega centimetra. Če je tumor velik dva centimetra, se možnost ozdravitve zmanjša na približno 60 odstotkov. V redkih primerih pa je rak dojke lahko še vedno neozdravljiv, četudi je bil odkrit v zgodnji fazi.
Skozi presejalni postopek (na primer letni pregled pri ginekologu) odkrijejo približno 70 do 80 odstotkov tumorjev raka dojke v fazi, ko so ozdravljivi. V zadnjih letih se je zaradi optimiziranih terapevtskih postopkov zmanjšala tudi stopnja ponovitve (ponovitve) po sprva uspešnem zdravljenju raka dojke. V genskem materialu obstajajo določene mutacije, ki povzročajo večje tveganje za raka dojke in so tudi dedne.
Najbolj raziskana mutacija je gen BRCA, znan tudi kot gen za rak dojke. Ta mutacija se deduje avtosomno-dominantno. Ljudje imamo po dve kopiji vsakega gena.
Pri dominantnem dedovanju zadostuje, da je gen BRCA mutiran le na eni kopiji, da se poveča tveganje za raka. To tudi pomeni, da ima nosilec te mutacije 50-odstotno verjetnost, da jo prenese na svoje otroke. Ker gre za avtosomno dedovanje in ne za gonosomno, je spol otrok nepomemben.
Poleg gena BRCA obstajajo številni drugi geni, ki ob mutaciji povečajo tveganje za nastanek raka dojke ali drugih vrst raka. Ločimo gene med visokim in zmernim do nizkim tveganjem. Gen BRCA in tudi gen PALB2 spadata med gene z visokim tveganjem za rak dojke. Geni z zmernim do nizkim tveganjem so med drugim povezani tudi s Li-Fraumenijevim sindromom, Fanconijevo anemijo ali Peutz-Jeghersovim sindromom.
